Pinija
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Pinija Stanje: Neogrožena vrsta |
||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Gozni nasad pinij |
||||||||||||||||
| Znanstvena razvrstitev | ||||||||||||||||
|
||||||||||||||||
| Dvočlensko ime | ||||||||||||||||
| Pinus pinea |
Pínija (znanstveno latinsko ime Pinus pinea) je iglasto drevo iz rodu borovcev (Pinus) v družini borovk (Pinaceae). Pinija je vrsta bora, ki raste ob obali Sredozemskega morja in najpogosteje ob Iberskem polotoku. To drevo so že od pradavnine izkoriščali zaradi njegovih užitnih borovih oreščkov. Trenutno je tudi zelo razširjeno vrtnarsko drevo in ga še vedno vzgajajo zaradi semen.
Pinija lahko doseže v višino 25 m, čeprav je po navadi manjša in so drevesa običajno velika od 12 do 20 m. Je zelo značilne oblike s kratkim deblom in zelo široko, gladko zaokroženo ali skoraj ravno krošnjo. Lubje je debelo, rdeče-rjavo in globoko razklano v široke navpične platice. Upogljive zelene iglice so skupaj v dveh svežnjih in so dolge od 10 do 20 cm (izjemoma tudi do 30 cm). Storži so široko jajčasti, dolgi od 8 do 15 cm, in dozorijo v 36 mesecih, tako da za to potrebujejo največ časa od vseh borov. Semena (borovi oreški, piñones ali pinoli) so velika, dolga 2 cm, svetlorjave barve s praškasto črno prevleko, ki se z lahkoto otre, in imajo nerazvita 5 mm dolga krila, ki brez težav odpadajo. Krilo pri vetrnem razpršu ni učinkovito, tako da semena razširjajo živali, največ še modra sraka (svetlomodrokrila sraka), v sodobnem času pa tudi ljudje.
