Alzacija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Alsace

Departmaji	Bas-Rhin (67) Haut-Rhin (68)
Prefektura	Strasbourg
Prebivalstvo	1 794 000 preb. (2004)
Gostota prebivalstva	217 preb./km²
Površina	8 280 km²
Okrožja	13
Kantoni	75
Komune	903
Predsednik regijskega sveta	Adrien Zeller (UMP)
Prefekt	Jean-Paul Faugère

Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass) je severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico. Njeno glavno in hkrati največje mesto je Strasbourg.

[uredi] Geografija

Alzacija je s površino 8280 km² najmanjša regija celinske Francije, ujeta med reko Ren na vzhodu in hribovje Vogezi na zahodu.

Sestavljena je iz departmajev Haut-Rhin in Bas-Rhin. Na severu in vzhodu meji na Nemčijo, na jugu na Švico in regijo Franche-Comté, na zahodu pa na regijo Loreno.

Najvišja točka regije je 1426 m visoki Grand ballon.

[uredi] Zgodovina

Glavni članek: Zgodovina Alzacije

Ime Alzacije se prvikrat omenja v 7. stoletju, ko pod frankovskim kraljem Klodvikom pride v posest Frankov. Pri delitvi frankovske države se je z Verdunskim mirom leta 843 združila z Lotaringijo, v letu 870 pa s sporazumom v Meerssenu pripade nemški državi pod Ludvikom Nemškim. Leta 962 postane Alzacija del svetorimskega cesarstva nemške narodnosti, pod upravo Habsburžanov. V 13. stoletju je ozemlje razpadlo na manjše grofije. V času 30-letne vojne je jug Alzacije z zasedbo Francozov ter s sporazumom v Münstru leta 1648 pripadel Franciji. Leta 1790 je bila regija med francosko revolucijo razdeljena na departmaja Bas-Rhin in Haut-Rhin. Pokrajina se ponovno priključi Nemčiji po porazu Francije v vojni s Prusijo in podpisom Frankfurtskega miru v letu 1871, da bi bila s porazom Nemčije v prvi svetovni vojni in Versaillskim mirom vrnjena Franciji. Zadnjo zasedbo s strani Nemčije je doživela med drugo svetovno vojno, od 1940 do novembra 1944, ko jo zasedejo zavezniške sile pod poveljstvom francoskega generala Leclerca, pa je sestavni del Francije.