Francoska revolucija
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Francoska revolucija je potekala med letoma 1789 in 1792 v Franciji.
V Franciji je Ludvik XVI. zaradi nesposobnosti in razkošnega življenja povzročal vse večje nezadovoljstvo med ljudmi. V prehodu v 19. stoletje so nastopile zahteve po reformah. Državna blagajna je bila prazna, gospodarska politika ni bila uspešna.
Vso politično oblast sta imela plemstvo in duhovščina. Živeli so v izobilju, večina kmečkega prebivalstva pa v revščini.
Meščanstvo je ostalo brez političnih pravic in moralo plačevati visoke davke. Številni meščani so se povazali z delom nezadovoljnega plemstva. Začelli so upor proti absolutni kraljevi oblasti in fevdalnemu sistemu.
Vsebina |
[uredi] Vzroki za revolucijo
- Nesposobnost in razkošno življenje francoskega kralja
- Nepravična delitev francoske družbe
- duhovščina
- plemstvo
- meščani, kmetje, delavci
V neenotnosti slojev so se skrivali glavni vzroki za Francosko revolucijo.
Ideje razsvetljenstva:
- lat. Liberté, égalité, fraternité - Svoboda, enakost, bratstvo
- Ljudstvo je temelj oblasti.
[uredi] Potek revolucije
[uredi] Prvi del revolucije (1789 - 1791)
- začetek 1789, ko je Ludvik XVI. sklical predstavnike vseh treh stanov in poskušal rešiti bankrotirano državo
- zahteva tretjega stanu je bila, da morajo biti glasovi poslancev enakovredni; priviligirana stanova se s tem nista strinjala
- tako so se poslanci tretjega stanu razglasili za edino zastopstvo francoskega ljudstva (17. junija 1789 razglasijo narodno skupščino)
- 14. julija 1789 (napad na Bastiljo)- začetek revolucije
- avgusta (4. in 5.) 1789 odpravljeni preostanki fevdalnega sistema ter privilegiji plemstva in duhovščine (odpravljeni stanovi in obveznosti podložnikov brez plačila odškodnine); razglasili enakost pred zakonom in enakost v obdavčenju
- 26. avgusta 1789 je bila sprejeta Deklaracija o pravicah človeka in državljana; geslo revolucije: svoboda (liberte)-enakost (egalite)-bratstvo (fraternite)
- francoske revolucionarje je zajel strah pred zaroto plemstva, krepilo se je nezaupanje, nadzori ljudi, aretacije
- plemiči so pobegnili v tujino, s seboj odpeljali premoženje in začeli delovati proti revoluciji
- gospodarska kriza prizadane najrevnejše, povečalo se je število revežev, beračev, razbojniških skupin - za zaščito ustanovijo narodno gardo, ki je postala pomembno delo revolucionarne vojske
- 3. septembra 1791 je bila sprejeta ustava; ustavna monarhija (šibko oblast ima še vedno kralj, zakonodajno oblast ima skupščina narodnih predstavnikov, volilna pravica omejena na premoženje - volilni cenzus)
[uredi] Drugi del revolucije (1791 - 1793)
- meščanstvo postaja vse bolj razdvojeno
- izoblikovali sta se dve struji revolucionarjev:
- žirondisti, ki so jih podpirali bogati meščani
- jakobinci, ki so jih podpirali nižje in revnejše ljudske množice
- Francija dobiva vse več sovražnikov: Francija v vojni z Avstrijo in Prusijo
- kralja z družino na begu ujamejo, očitali so mu veleizdajo, ga odstranili in obglavili
- razpisane nove volitve, na podlagi splošne volilne pravice
- 20. septembra 1792 se je sestal novo izvoljeni Konvent in razglasil Francijo za republiko
- zaradi kraljeve usmrtitve sovražniki Francije postanejo še Nizozemska, Anglija, Švedska, Sardinija, Portugalska in papeška država.
[uredi] Tretji del revolucije (1793 - 1794)
- deželo zajame splošno pomanjkanje in nezadovoljstvo (francoska vojska doživlja poraze)
- oblast prevzamejo jakobinci
- voditelj Maximilien Robespierre se odloči, da bodo načelo revolucije iz leta 1789 uveljavili s silo - jakobinska diktatura
- uvedli splošno oborožitev (ljudska vojska), odprava fevdalizma, zakon o najvišjih dopustnih cenah, nov koledar, nova ustava; nasilje, obsojanja na smrt, zapiranje cerkva
- razcep med jakobinci:
- leva struja (Robespierre) - za razglasitev
- desna struja (Danton) - za zbližanje z buržoazijo
- Robespierra usmrtijo (27. julij 1794)
- na oblast pride buržoazija in si prilasti rezultate revolucije
- nastopi obdobje kapitalizma
[uredi] Pomen francoske revolucije
- prelomnica v človeški zgodovini: prične se vzpon meščanstva, ki je postavilo temelje poznejšim sistemom parlamentarne demokracije
- za vzpon na oblast ni potrebna »modra kri« temveč denar in sposobnosti
- uveljavitev novih načel, ki so ljudem vsaj v izhodiščih ponujale enake možnosti za uspeh: svoboda govora, tiska, človeške vesti, enakost državljanov pred zakoni, zaščita zasebne lastnine
- negativne posledice: pomanjkanje, povečano število revežev, [gospodarstvo|gospodarsko]] nazadovanje, pomembnejše položaje spet zasedlo plemstvo
- francoska revolucija je prikaz bliskovite evolucije človeške družbe, saj se je Francija v pičlih petih letih prelevila kar petkrat. Iz fevdalne absolutistične monarhije je nastala ustavna monarhija, ki je z zaprtjem kralja Ludvika XVI. prešla v meščansko republiko, z obglavljenjem taistega kralja in žirondincev pa v komunistično komuno, ki je prerasla v kult osebnosti in diktaturo enega človeka in je najbrž služila za zgled mnogim komunističnim voditeljem kasnejše dobe, pa tudi Napoleonu kot vzhajajoči zvezdi bodoče vojaške diktature.
[uredi] Viri
- François Furet, Misliti francosko revolucijo, Ljubljana, 1989;
- Walter Markov in Albert Soboul, 1789 - velika revolucija Francozov, prev. Dušan Voglar, Ljubljana, 1989;
- Albert Mathiez, Francoska revolucija, Ljubljana, 1938;
- Michel Vovelle, Kratka zgodovina francoske revolucije : Družbena gibanja in prelom mentalitet, Ljubljana, 1989.
[uredi] Glej tudi
- seznam revolucij
Ta zgodovinski članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
