Veliki skovik
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Veliki skovik | ||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Otus scops |
||||||||||||||||
| Znanstvena razvrstitev | ||||||||||||||||
|
||||||||||||||||
| Dvočlensko ime | ||||||||||||||||
| Otus scops |
Veliki skovik (latinsko znanstveno ime Otus scops) je nočna ptica iz družine sov.
[uredi] Razširjenost
Razširjen je od južne Evrope in severozahodne Afrike proti vzhodu do severne Mongolije in Japonske, na jugu pa do Indije, Šri Lanke, Malaje in vse do Bornea. Zadržuje se v redko zaraščenih gozdovih, parkih, palmovih gajih in sadovnjakih, kjer tudi gnezdi enkrat letno, samica pa odloži aprila ali maja od 3-6 jajc v duplo v deblu drevesa.
Glavna hrana velikega skovika so velike žuželke (kobilice, hrošči, vešče,...) in manjši vretenčarji (miši, žabe, kuščarji,...) ter nevretenčarji (deževniki,..).
[uredi] Telesne značilnosti
Veliki skovik je majhna sova, velika približno kot škrjanec. Doseže 19 - 21 cm v dolžino in ima razpon kril od 47 - 54 cm. Značilnost te ptice so obušesni čopki in varovalna barva, ki se zliva z okoljem v katerem živi. Tako je pri nas Veliki skovik večinoma rjavo-sivih odtenkov, vzorec pa je podoben lubju dreves, na katerih se zadržuje. Kot vse sove ima velike oči, ki so pri tej vrsti svetle barve in so, kot pri vseh sovah, nepremično pritrjene v jamicah. Med parjenjem se samec oglaša z značilnim zvokom »kiuh« v kratkih intervalih.
