Sablja
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sáblja (ime izvira iz madžarske besede szablya) je lahko hladno orožje za zadajenje udarcev in bodenje.
Vsebina |
[uredi] Vojaška sablja
Vojaška sablja ima rezilo, ki je nabrušeno le na eni strani. Praviloma je rahlo ukrivljena. Uparabljala jih je predvsem konjenica. Ima polkrožni ščitnik za zaščito roke. Dolga je od 70 do 100 cm in je težka od 700 do 1400 gramov. Zaradi krivine ni najbolj primerna za bodenje. Orientalske sablje, ki so še bolj zakrivljene, so še manj primerne za bodenje.
Zaradi svojega krivega rezila je primerna za napade v naletu, kar je spridoma uporabljala lahka konjenica. Predvsem je primerna za bodenje v naletu, saj zaradi svoje oblike gib roke ob vbodu jezdeca ne povleče proti tlem. Prav tako je za rezanje polno efektivna v gibanju mimo sovražnika, v statičnem boju pa ne, saj krivina sablje sledi gibu reza.
V Evropo je sablja prišla iz azijskih step, ki so jo sprida uporabljale pri vdorih v Evropo. Najbolj je bila razširjena v V Evropi (Bizanc in Rusija sta jo uporabljala že od cca 1200. leta), zahod pa jo je posvojil relativno pozno, ko jo je pričela uporabljati lahka konjenica.
Danes se sablja uporablja le kot dodatek svečani uniformi. V Slovenski vojski dobijo novoimenovani brigadirji tudi brigadirsko sabljo, ki je simbol njihovega statusa v oboroženih silah.
[uredi] Športno sabljanje
Sablja za športno sabljanje je dolga največ 105 cm. Lahko je težka največ 500 gramov, je pa praviloma lažja. Ima ščitnik, ki ščiti roko. Prav tako ima za razliko od meča in floreta na ročaju dodaten ščitnik, ki ščiti roko pred udarci. Na ročaju ni utorov za prste in se lahko drži na različne načine. Veljajo zadetki nasprotnika, ki zadenejo roke, telo ali glavo, pri čemer ni pomebno ali je bil to udarec ali sunek.
[uredi] Vrste sabelj
[uredi] Zunanje povezave
Ta članek o orožju je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
