Rodez
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Rodez (okcitansko Rodés) je kraj in komuna v južni francoski regiji Jug-Pireneji, sedež departmaja Aveyron in zgodovinsko glavno mesto nekdanje province Rouergue. Leta 1999 je kraj imel 23.707 prebivalcev.
Vsebina |
[uredi] Geografija
Rodez leži v središču departmaja Aveyron, ob istoimenski reki.
[uredi] Zgodovina
Obstoj Rodeza sega nazaj v 5. st. pred Kristusom, ko so se keltski Ruteni iz srednje Evrope ustavili na tem ozemlju in ustanovili enega svojih oppidumov. Ob rimski zasedbi ozemlja se je oppidum preimenoval v Segodunum, kasnejši Civitas Rutenorum. S prihodom krščanstva v te kraje je Rodez v 4. stoletju postal sedež škofije. Po zatonu Rimskega cesarstva so kraj zapovrstjo zasedali Vizigoti (472), Franki (507), akvitanski vojvode (588), toulouški grofje, kot tudi Mavri. Med stoletno vojno je kraj okupirala angleška vojska (po sporazumu v Brétignyju, 1360). Kasneje je bil Rodez za dolgo časa vpet v rivalstvo med domačimi škofi in grofi. Leta 1443 ga je zasedel Dauphin, bodoči francoski kralj Ludvik XI. in si podredil tamkajšnje plemstvo.
Med francosko revolucijo je Rodez prevzel vodilno vlogo od Villefranche-de-Rouergue in postal sedež departmaja, nastalega na ozemlju province Rouergue.
[uredi] Znamenitosti
- Katedrala Notre-Dame de Rodez,
- Musée Fenaille (muzej zgodovine in arheologije)
- cerkev Sv. Amansa, prvega škofa Rodeza
[uredi] Pobratena mesta
[uredi] Zunanje povezave
