Michael Florent van Langren
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Michael Florent van Langren (latinizirano Florentius Langrenus/Langrenius), belgijski astronom, kartograf, geograf, matematik, kozmograf in inženir, * 1600, morda Amsterdam, Nizozemska ali Mechelen oziroma Antwerpen, Belgija, † maj 1675, Bruselj, Belgija.
Van Langren je bil prvi začetnik selenografije, vede o Luninem površju. Služil je pri španskemu kralju Filipu IV. S pomočjo navideznega Luninega gibanja je poskušal določiti zemljepisno dolžino. Na svoji Karti Lune iz leta 1645 je prvič dal imena objektom na Lunini površini. Uvedel je približno 300 imen, ki jih je vzel iz Biblije (preroki, svetniki), po članih kraljeve družine, po priimkih imenitnih dvorjanov in slovečih plemičih. Imena se niso dolgo obdržala. Od vseh njegovih imen so se do danes ohranila le tri imena kraterjev: Katarina, Ciril in Teofil. Na njegovi Karti Lune so se pojavila tudi morja. Sedanje Morje hlada je bilo na primer Morje astronomov.
Leta 1652 je opazoval komet. Ukvarjal se je tudi z zaščito Bruslja pred poplavami. Delal je na utrjevanju Bruslja. Izumil je tudi trocevni top.
[uredi] Glej tudi
- seznam belgijskih astronomov
- seznam belgijskih geografov
- seznam belgijskih inženirjev
- seznam belgijskih matematikov
- seznam belgijskih kartografov
Ta biografski članek o znanstveniku je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
