Kumarica
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Kumarica | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 kumarice Cucumis sativus |
||||||||||||||
| Znanstvena razvrstitev | ||||||||||||||
|
Kúmarica ali kúmara (znanstveno latinsko ime Cucumis sativus) je zelenjava z jagodnim sadežem. Sadež je zelen, trden in tudi surov užiten. Kot vsi jagodni sadeži sprosti svoja semena šele, ko zgnije meso sadeža. Sadež sestavlja 97 % vode in je z 9,7 kcal na 100 gramov zelo reven z kalorijami. Kumara je bogata z vitamini in minerali.
Kumare se lahko uporablja na več načinov, nekateri so:
- kumarična solata
- vložene kisle ali sladke kumarice
- kumarična omaka
Kumarice izhajajo iz vzhodne Indije, poznali so jih že stari Grki in Rimljani.
Kumare zavzemajo važno mesto v prehrane kot sezonska sveža povrtnina in tudi kot zimska vložena solata. Kumare so dobre kvalitete, če so mlade in imajo še nedozorela semena. Kumare vsebujejo veliko količino vode celo do 96%, ostalih hranljivih sestavin imajo pa podobno kot ostala sveža povrtnina. Najbolj cenjene v prehrani so kot poletna solata. Karakteristično za kumare je to, da je vsebina bazična, zato uravnoteža prebavne sokove. Ta lastnost kumar je tudi razlog da mnoge žene kumare in sok iz njih rade uporabljajo za maske v kozmetiki, nekaterim pa kumare zelo zadiše v prvi fazi nosečnosti.
[uredi] Izraz
Čas kislih kumaric pomeni v novinarskem poročanju predvsem poletni čas, ko ni pomebnih novic in je v sredstvih javnega obveščanja dobrodošla vsaka, še tako trivialna novica.
[uredi] Glej tudi
- morska kumara
[uredi] Zunanje povezave
