Giovanni Battista Riccioli

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Giovanni Battista Riccioli, italijanski astronom in geograf, * 17. april 1598, Ferrara, Italija, † 25. junij 1671, Bologna.

[uredi] Življenje in delo

Riccioli je bil jezuit, profesor v Parmi in v Bologni. Leta 1650 je z daljnogledom opazoval zvezdo Mizar, ζ Velikega medveda (UMa), in odkril, da gre za dve zvezdi, ki sta zelo blizu, 14" z magnitudama 2,2^m in 4,0^m, po današnjih podatkih. Tako je prvi odkril dvojno zvezdo. To je bil nov dokaz, da lahko daljnogled razkrije značilnosti na nebu, ki so prostemu očesu skrite.

Z delom Geographia et Hydrographia reformata iz leta 1661 je hotel sistematizirati znanstvene dosežke 16. in 17. stoletja. Ni sprejel Kopernikovega pogleda na svet in zato njegova astronomska priročnika Novi Almagest (Almagestum novum) iz leta 1651 in Preobrazba astronomije (Astronomia reformata) iz leta 1665 nista toliko vredna, čeprav sta pomembna zaradi zgodovinskih podatkov in sistematizacije oznak.

Da je Ptolemejev sistem preveč zapleten, je poskušal pojasniti s tem, da je zapletenost sistema posledica božje veličine. Omenil je tudi Keplerjeve elipse in jih takoj zavrgel. Zdi se razumljivo, da je raziskoval Luno. Luna je krožila okoli Zemlje tako v Kopernikovem kot v starejšem Ptolemejevem sistemu, zato opazovanje njenega gibanja ni moglo sprožiti kakšnih neprijetnih vprašanj. Glede Lune je lahko prišel do nekaterih koristnih izsledkov. Prvi je zatrjeval, da na njej ni vode. V Novem Almagestu je sprejel de Brahejev sistem Osončja. Priročniku je dodal svoje zemljevide Luninega površja. Na njih je poimenoval Lunine kraterje v čast nekdanjih astronomov in se pri tem ni izneveril svojim prepričanjem proti Koperniku. Hiparh, Ptolemej in Tycho Brahe so dobili lepše karterje od Kopernika in Aristarha. Njegova imena še danes uporabljamo. Drugi kraterji nosijo še imena: Albatani, Anaksagora, Apolonij, Arago, Arhimed, Aristotel, Bessel, Biot, Bond, Cassini, De la Rue, Evdoks, Fabricij, Flammarion, Flamsteed, Gassendi, Gauss, Geber, Grimaldi, von Guericke, Caroline Herschel, Hevel, Kepler, de Lalande, van Langren, Messier, Meton, Olbers, Picard, Pickering, Platon, Plinij, Posidonij, von Retij, Rømer, Stevin in Riccioli. Po Huygensu so imenovali neko goro in po Leibnizu gorovje. Sovjetski astronomi so ta način uporabili za nevidno stran Lune. Tako najdemo kraterje: Aldrin, Armstrong, Barabašev, Beljajev, Bell, Bormann, de Buffon, Collins, Čebišov, Einstein, Fleming, Gagarin, Grissom, Hipokrat, Kimura, Koch, Komarov, Koroljov, Kovalevska, Landau, Lebedev, Leonov, Lowell, Mitra, Morse, Nagaoka, Nobel, Ohm, Pavlov, Planck, Röntgen, Tereškova, Titov, Volkov.

V njegovem času se je z imenovanji objektov na Luni ukvarjal tudi Grimaldi. Kasneje sta se s kartiranjem Lune skupaj ukvarjala še Beer in Mädler.

Riccioli je poskušal izmeriti tudi paralakso Sonca in dobil za astronomsko enoto $a_0 = 40 \cdot 10^9$ m. To vrednost je Cassini s paralakso Sonca kmalu leta 1672 več kot potrojil.