Dolgonoge kure
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Dolgonoge kure | ||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Pisani tinamu Crypturellus variegatus |
||||||||||||
| Znanstvena razvrstitev | ||||||||||||
|
||||||||||||
| Rodovi | ||||||||||||
|
Tinamus |
Dolgonóge kúre (znanstveno latinsko ime Tinamiformes) so red ptic, v katerega spada edina družina :
- dolgonoge kure Tinamidae
Družina dolgonogih kur vsebuje približno 47 vrst v devetih rodovih. Družina Tinamidae vsebuje tri rodove, preostalih šest pa poddružina Rhynchotine.
Ime reda izhaja iz besede tinamu, kar je ime indijanskih staroselcev Francoske Gvajane za dolgonoge kure.
V Evropi ne živi nobena vrsta. Čeprav so podobne drugim pticam, ki domujejo pri tleh, kot so prepelice in koconoge kure (divje kure), nimajo bližnjih sorodnikov in jih uvrščamo v svoj red.
Ptice so gondvanskega porekla in so najbolj sorodne nojevcem. Čeprav ni veliko fosilnih ostankov v Južni Ameriki, oziroma jih morda še niso odkrili, najstarejši fosil dolgonogih kur izvira iz miocenskih skladov pred 10 milijoni let.
Skupaj z nojevci tvorijo nadred staročeljustnikov ali neletečih ptičev Paleognathae in se ločijo od večine sodobnih ptičev, ki tvori nadred novočeljustnikov Neognathae. Menijo, da so dolgonoge kure med najpreprostejšimi živimi ptiči, ker so obdržale več značilnosti svojih plazilskih prednikov.
V Južni Ameriki do Mehike živi 47 vrst v zelo širokem bivalnem področju. Njihova hrana je raznovrstna, od žuželk, semen do jagod.
Te ptice vidijo redko. Večina naseljuje tropske nižine Južne Amerike, praviloma v temnem, gostem gozdu. Nekatere vrste se pojavljajo vse do Mehike. Čeprav so nekatere vrste zelo pogoste, te ptice živijo odmaknjeno. Nekaj vrst živi na bolj odprtem, travnatem področju, vendar so tudi te oprezne. Dolgonoge kure ležejo več jajc, ki so živih barv in močnega sijaja, podobnega porcelanastemu. Mladiči hitro dorastejo in lahko tečejo že kmalu po izvalitvi.
| Vretenčarji Vertebrata < Ptiči Aves |
|---|
|
Nojevci Struthioniformes | Ameriški tekači Rheiformes | Kiviji Apterygiformes | Avstralski tekači Casuariiformes | Dolgonoge kure Tinamiformes | Ponirki Podicipediformes | Pingvini Sphenisciformes | Cevonosci Procellariiformes | Veslonožci Pelecaniformes | Močvirniki Ciconiiformes | Plamenci Phoenicopteriformes | Plojkokljuni Anseriformes | Orli Accipitriformes | Ujede Falconiformes | Kure Galliformes | Prepeličarji Turniciformes | Žerjavovci Gruiformes | Pobrežniki Charadriiformes | Golobi Columbiformes | Papige Psittaciformes | Kukavice Cuculiformes | Sove Strigiformes | Ležetrudniki Caprimulgiformes | Hudourniki Apodiformes | Vpijati Coraciiformes | Plezalci Piciformes | Trogoni Trogoniformes | Mišaki Coliiformes | Slapniki Gaviiformes | Pevci Passeriformes | Stepske kokoške Pteroclidiformes |
Ta članek s področja zoologije je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite.
