Celibat
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Celibat je prepoved poročanja in spolnih odnosov katoliških duhovnikov in menihov (obeh spolov), pa tudi menihov v nekaterih hindujskih in budističnih redovih. Spolna abstinenca je bila v okviru Rimskokatoliške Cerkve uvedena v času Clunyjske reforme na Tridentinskem koncilu, predvsem zaradi dednega prava.
Celibat je lahko odvisen od stopnje posvečenja. V Rimskokatoliški Cerkvi je celibat predpisan za duhovnike-mašnike in za škofe. Diakoni so lahko poročeni, če gre za stalni diakonat in ne le za vmesno stopnjo na poti k mašniškemu oziroma škofovskemu posvečenju.
V pravoslavju velja pravilo, da poročen moški lahko prejme diakonsko ali mašniško posvečenje, ne more pa prejeti škofovskega posvečenja. Po drugi strani pa večina pravoslavnih Cerkva ne dopušča poroke za moške, ki so pred tem že prejeli posvečenje.
[uredi] Zunanje povezave
Ta članek o verstvu je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
