Vekoslav Grmič
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vekoslav Grmič, slovenski rimskokatoliški duhovnik, škof in teolog, * 4. junij 1923, Sv. Jurij ob Ščavnici, † 21. marec 2005.
[uredi] Življenjepis
29. junija 1950 je prejel duhovniško posvečenje in naslednje leto po diplomi postal kaplan na Vranskem, od leta 1953 pa župnik na Vranskem v škofiji Maribor, leta 1960 pa še prodekan braslovške dekanije. Dušni pastir na Vranskem je ostal do leta 1968.
Leta 1961 je doktoriral s temo Teološke vsebine strahu v eksistencializmu.
Na teološki fakulteti v Ljubljani je 1962 prevzel predavanja iz dogmatične teologije. Docent je postal leta 1964, izredni profesor leta 1967 in redni profesor leta 1972 na mariborskem oddelku ljubljanske teološke fakultete.
27. februarja 1968 ga je papež Pavel VI. s papeško bulo imenoval za mariborskega pomožnega škofa in naslovnega škofa Uchittanskega; škofovsko posvečenje je prejel 21. aprila istega leta.
Med leti 1978 in 1980 je kot kapitularni vikar vodil mariborsko škofijo.
6. novembra 1980 je prenehal s službo pomožnega škofa in ostal naslovni škof ter profesor na Teološki fakulteti.
Njegova bibliografija obsega več kot 1200 bibliografskih enot, med njimi je 22 samostojnih knjig.
