Ugaritščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Ugaritščina je izumrli jezik, ki se je govoril na območju Ugarita, danes Ras Šamra severno od sirskega mesta Latakija. Znana nam je le v pisani obliki od leta 1928, ko so francoski arheologi odkrili Ugarit. Odkritje je bilo zelo pomembno za preučevalce Stare zaveze, saj jim je pomagalo razjasniti besedila v hebrejščini in razkriti, kako so v Judje v tistem času povzemali izaze sosednjih poganskih kultur.

Odkritje ugaritščine označujejo za »največje antično literarno odkritje od razvozlanja egipčanskih hieroglifov in mezopotamskega klinopisa«. Besedila na najdenih glinenih ploščicah vključujejo naslove kot »Legenda o Keretu«, »Ep o Akhatu« (ali »Legenda o Danelu«), »Mit o Baal-Alijanu« in »Baalova smrt«, vsi o kanaanski mitologiji.

Ugaritščina spada med semitske jezike. Zapisovala se je s posebno obliko klinopisa. Namesto zlogovnega sistema vsebuje 30 znakov za ravno toliko glasov in je tako ena od najstarejših do sedaj odkritih abeced. Sama pisava je na videz sicer podobna akadijski ali asirski pisavi.

Jezik so govorile kanaanske kulture in ponekod besedo »kanaanski« enačijo kar z ugaritščino. Čeprav je podoben kanaanskim jezikom, ga jezikoslovci uvrščajo kot bližnjega sorodnika protojezika, iz katerega so se razvili kanaanski jeziki, in se je govoril približno v istem času kot ugaritščina.

[uredi] Viri

Cyrus Herzl Gordon, The Ancient Near East, W.W. Norton & Company Press. 1965, ISBN 393002756; stran 99
John C. L. Gibson, Canaanite Myths and Legends, T & T Clark, 1977, ISBN 0567023516; vsebuje tudi prepis ugaritskih besedil v latinico in prevod v angleščino
Simon B. Parker, Ugaritic Narrative Poetry: Writings from the Ancient World Society of Biblical Literature, Atlanta Scholars Press, 1997, ISBN 0788503375
Gregorio del Olmo Lete, Joaquín Sanmartín, A Dictionary of the Ugaritic Language in the Alphabetic Tradition, Brill Academic Publishers, 2004, ISBN 9004136940; v španščini, v angleščino prevedel W.G.E. Watson