Tekočina
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
- Tekočina je tudi izraz za kapljevine.
Tekočína je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Skupna lastnost tekočin je, da lahko tečejo in se ne upirajo deformaciji. Drugače povedano: tekočine zavzamejo obliko posode, v katerih so shranjene. Vzrok temu je, da v tekočinah v pogojih statičnega ravnovesja ni strižnih sil. Posledica tega je Pascalov zakon iz katerega sledi pomembna vloga tlaka pri označevanju stanja tekočine.
Gibanje in deformacijo tekočin obravnava veja fizike, imenovana mehanika tekočin.
Najbolj znani tekočini sta voda in zrak, oziroma kisik. Voda je pri standardnih pogojih v tekočem stanju, zrak pa v plinastem. Kisik je pri normalnem tlaku tekoč med 50,35 K in 90,18 K (-222,81 °C - 182,81 °C).
[uredi] Glej tudi
- reologija,
- termodinamika.
