Simfonični orkester RTV Slovenija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Simfonični orkester RTV Slovenija (do konca 80-ih let 20. stoletja Simfonični orkester RTV Ljubljana) je začel delovati leta 1955 pod dirigentskim vodstvom violinskega virtuoza in skladatelja Uroša Prevorška.

Ansambel je bil sestavljen v glavnem iz dijakov srednje glasbene šole in študentov akademije za glasbo v Ljubljani. Orkester je enajst let pridobival znanje, izkušnje in kakovost. Leta 1966 je g. Prevorška zamenjal Samo Hubad in pod njegovim vodstvom je orkester že jasno opredelil svojo programsko usmeritev. S koncerti po državi in v tujini si je že zelo kmalu pridobil izjemen ugled.

Simfoniki RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta v Cankarjevem domu

Ko se je Samo Hubad leta 1980 upokojil, je vodstvo za slabo leto prevzel mladi češki dirigent Stanislav Macura, spomladi leta 1981 pa je krmilo orkestra prevzel dirigent Anton Nanut. S svojo močno osebnostjo je začrtal nove smeri razvoja orkestra in njegovega nadaljnjega vzpona. Ob mnogih gostovanjih po raznih evropskih deželah je orkester že v letih 1984-1985 požel visoka priznanja tudi v ZDA.

Glavna dejavnost orkestra so koncertna snemanja. Orkester izvaja obsežen in raznovrsten repertoar - od baroka do moderne simfonične glasbe, oper, oratorijev in kantat, scenske in filmske glasbe, po večini s poudarkom na ustvarjalnosti domačih skladateljev. Za najboljše poustvaritve domačih skladb je dobil mnogo visokih priznanj. Čeprav je večino posnetkov orkestra slišati na vseh radijskih in TV programih, sta njegova domača in mednarodna diskografija izjemno obsežni (več kot 150 zgoščenk). Ob vsem tem tudi stalno gostuje po vsej Evropi.

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je dosegel nekaj odmevnih poustvarjalnih uspehov. Med drugimi gostovanja na beneškem bienalu, na festivalu Trieste contemporanea, zgledne izvedbe Koncerta za orkester Bele Bartóka, 4. simfonije Witolda Lutoslawskega, Mozartovega Rekviema, Mahlerjeve 6. simfonije in drugih pomembnih del v zelenem abonmaju Simfonikov RTV Slovenija v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

Po dolgih letih je orkester leta 1998 zapustil dirigent Anton Nanut. Kot stalni dirigent orkestra je do leta 2004 deloval Marko Munih. Septembra 2000 je umetniško vodstvo Simfoničnega orkestra prevzel dirigent Lior Shambadal. Z njim je izvedel orkester v sezonah 2000/2001 in 2001/2002 vrsto snemanj za založbo Arte Nova, dve koncertni gostovanji v Nemčiji, več koncertov v Italiji in poleg tradicionalnega Zelenega abonmaja v Cankarjevem domu še dva dodatna koncertna ciklusa: tri koncerte duhovne glasbe v ljubljanskih cerkvah sv. Petra v Šiški in pri sv. Jakobu ter tri koncerte Mozartove glasbe.

Posebej naj omenimo tudi koncerte na Dunaju novembra 2001 za festival Wien modern z glasbo Vinka Globokarja pod vodstvom dirigenta Diega Massona, pa aprila 2000 ter marca 2001 za prireditev Lange Nacht der neuen Klaenge pod vodstvom Johannesa Kalitzkega. V tem času je orkester prvič izvedel in posnel mnoga dela slovenskih skladateljev, med drugim Hologram Larise Vrhunc, Glasbo za violončelo in orkester Pavla Mihelčiča in Škofjeloški pasijon Alojza Srebotnjaka. Posnetek skladbe Silence Rained Down Quenching Time’s Fire skladatelja Nevilla Halla je bil uvrščen med deset najboljših posnetkov prestižnega Unescovega natečaja skladateljev Rostrum.

Jeseni 2002 je orkester izvedel koncertno turnejo po Nemčiji in več koncertov v Italiji, februarja 2003 pa z dirigentom Johannesom Kalitzkim koncert v Grazu. Septembra 2003 je postal šef dirigent orkestra David de Villiers. Orkester je v zadnjih dveh letih največ pozornosti zbudil na koncertu s skupino Siddharta, na koncertu z vrhunsko svetovno sopranistko Angelo Gheorghiu, med posebnosti pa lahko uvrstimo tudi izjemno uspešno sodelovanje z vrhunsko kanadsko plesno skupino Compagnie Marie Chuinard.