Piršenbreg

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Piršenbreg
[[Slika:\|295px]]
Zemljevid:	Piršenbreg
Nadmorska višina:	232 m
Vrsta:	[[{{{vrsta}}}]]
Ustanovitev:	{{{ustanovitev}}}
Ustanovitelj(i):	{{{ustanovitelji}}}
Prva omemba:	{{{omemba}}}
Trške pravice:	{{{trg}}}
Zgodovinsko ime:	{{{zgodovinsko ime}}}
Mestne pravice:	{{{mesto}}} 265
Pošta:	8254 Globoko
Krajevna skupnost:	[[{{{krajevna skupnost}}}\|KS {{{krajevna skupnost}}}]]
Občina:	Brežice
Pokrajina:	Dolenjska
Stat. regija:	Jugovzhodna Slovenija
Vir: SURS, popis prebivalstva 2002.

Piršenbreg je vas v Bizeljskem gričevju, v občini Brežice. Spada h Krajevni skupnosti Globoko, cerkvenoupravno pa pod župnijo Pišece.

[uredi] Opis kraja

Leži na slemenih in pobočjih gričevja, ki so ga razrezali potoki Gabrnica, Trsnjak in Zevnikov potok. Na severu je zaselek Roviše, na vzhodu pa Slopno. V dolinah so predvsem vlažni travniki, v sušnejsih legah tudi njive. Na prisojah je precej vinogradov, severna pobočja pa so porasla z listnatim gozdom. Na najvišjem griču (289 m) stoji v Rovišah cerkev svete Barbare iz 17. stoletja z "zlatim" glavnim oltarjem. Jeseni leta 1941 so Nemci od tu izselili 41 družin in nastanili Kočevarje. V Krajevnem leksikonu Dravske banovine iz leta 1937 so poleg že navedenih zaselkov omenjeni še Črnile, Dole in Sveta Barbara. (Vir: Krajevni leksikoni Slovenije iz let 1937, 1976 in 1995.)

[uredi] Znamenitosti

Cerkev svete Barbare. Iz napisa na portatilu na stranskem oltarju lahko razberemo, da je cerkev obstajala vsaj že leta 1657. Zidana je iz kamna in je obokana. Dolga je 14 m, široka 5 m, visoka pa 3 m (notranje mere). Ima dva oltarja: velikega ter stranskega. Prvi je značilen po rezani podobi sv. Barbare v sredini, sv. Katarine na desni in sv. Marjete na levi strani. Nekoliko višje se nahaja podoba sv. Boštjana in sv. Petra, na sredini na vrhu pa je podoba sv. Križa, pod katerim sta podobi Žalostne Matere Božje ter Marije Kleope. Stranski oltar vsebuje podobo Lurške matere božje, na eni strani kip sv. Valentina na drugi pa sv. Janeza. Vrh oltarja je podoba sv. Antona s štirimi angeli. Cerkev je bila v letih od 1987 do 1993 popolnoma obnovljena. Pravtako pa je bila urejena dovozna pot, škarpa z ograjo ter zunanja osvetlitev cerkve.