Olimje
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Olimje | |
| [[Slika:|295px]] | |
| Zemljevid: | Olimje |
|---|---|
| Nadmorska višina: | 264 m |
| Vrsta: | [[{{{vrsta}}}]] |
| Ustanovitev: | {{{ustanovitev}}} |
| Ustanovitelj(i): | {{{ustanovitelji}}} |
| Prva omemba: | 1208 |
| Trške pravice: | {{{trg}}} |
| Zgodovinsko ime: | {{{zgodovinsko ime}}} |
| Mestne pravice: | {{{mesto}}} |
| Št. prebivalcev: | 250 |
| Površina: | {{{povrsina}}} |
| Pošta: | 3254 Podčetrtek |
| Krajevna skupnost: | [[{{{krajevna skupnost}}}|KS {{{krajevna skupnost}}}]] |
| Občina: | Podčetrtek |
| Pokrajina: | Štajerska |
| Stat. regija: | Savinjska regija |
| Vir: SURS, popis prebivalstva 2002. | |
Olimje je kraj v občini Podčetrtek ob vznožju Kozjanskega hribovja. Kot naselbina je Olimje prvič omenjeno leta 1208, vendar pa je bil na tem območju že v začetku 11. stoletja zgrajen grad.
[uredi] Grad Olimje
Grad je pripadal grofom von Peilestein (Pilštajnskim grofom). Eden izmed lastnikov je bila tudi Sv. Hema Krška, bolj poznana kot Sv. Ema Krška. Grad je v zgodovini menjal več lastnikov. Okoli leta 1550 ga je grof Tattenbach v renesančnem slogu preuredil, hkrati pa so okoli izkopali obrambni jarek zaradi nevarnosti turških napadov. Grad je leta 1658 kupil zagrebški baron Ivan Zakmardy in ga kasneje začel preurejati v samostan in ga leta 1663 s posebno listino podaril pavlinskim menihom, ki so prišli iz Lepoglave na Hrvaškem. Ti so med leti 1665 in 1675 grad popolnoma spremenili v samostan in mu dodali lepo baročno cerkev. Najlepši del cerkve je njen oltar, posvečen Mariji Vnebovzeti in je hkrati eden najlepših slovenskih baročnih oltarjev. Leta 1740 je cerkev dobila novo podobo. Menih Ivan Ranger je poslikal celoten prezbiterij, t.j. območje okoli oltarja. Dogradili in poslikali so tudi stransko kapelo. Pavlinci so uredili tudi lekarno, ki sodi med najstarejše v Evropi (na steni samostana je vidna freska v spomin Paracelziju). V času vladarja Jožef II. so morali Pavlinci zapustiti samostan, saj kraj ni premogel ne šole, ne župnije.
Menihi so v Olimju po 120 letih svojega bivanja pustili močan pečat kulture, umetnosti in farmacije. Leta 1785 je bila ustanovljena župnija Olimje, nekdanji pavlinski samostan pa je leta 1805 kupila plemiška rodbina Attems. V tem času so bili davki zelo visoki, zato so morali lastniki, ki niso mogli vzdrževati celotnega poslopja, podreti del gradu (severni in zahodni). Ob koncu 2. svetovne vojne so grofa Attemsa, njegovo ženo in sina nasilno umorili, grad pa so podržavili. Leta 1974 je grad prizadejal močan potres in ga hudo poškodoval. Kmalu za tem so ga ob pomoči države, občine in župljanov temeljito obnovili. Svetišče in župnijo so leta 1990 dobili v last manjši bratje Sv. Frančiška – minoriti. Ti so 15. avgusta 1999, po 217. letih, ponovno oživili samostan. Sedaj skrbijo tako za romarje kot za turiste, ki si pridejo ogledat lekarno in samostan, zaradi velikega povpraševanja po domačih izdelkih pa so uredili tudi zeliščno lekarno.
[uredi] Glej tudi
- Samostan bl. Antona Martina Slomška, Olimje
