Ogljikov hidrat
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ogljikovi hidrati so kemične spojine, ki vsebujejo kisikove, vodikove in ogljikove atome.
[uredi] Enostavni ogljikovi hidrati
Enostavni ogljikovi hidrati se imenujejo monosaharidi (enostavni sladkorji). V naravi jih najdemo v sadju, med ogljikovimi hidrati so najhitreje prebavljivi in dajo človeškemu telesu v kratkem času največ energije, povzročijo tudi hiter porasti inzulina. Med monosaharide spadajo glukoza, fruktoza in saharoza.
[uredi] Kompleksni ogljikovi hidrati
Kompleksni ogljikovi hidrati se delijo na:
- disaharide - ogljikovi hidrati, sestavljeni iz dveh monosaharidov, ki sta med sabo povezana z glikemično vezjo, npr. laktoza, mlečni sladkor.
- oligosaharide - ogljikovi hidrati, sestavljeni iz od treh do devetih monosaharidov, povezanih med seboj z glikemično vezjo, npr. sladkor iz sladkorne pese ali sladkornega trsa.
- polisaharide - sestavljeni sladkorji iz več kot deset monosaharidov, npr. škrob, celuloza ...
Kompleksni ogljikovi hidrati predstavljajo dolgotrajen priliv energije telesu in zagotavljajo enakomerno porabo telesnih zalog glikogena.
[uredi] Vloga ogljikovih hidratov v prehrani
Ogljikovi hidrati so nujni za ustvarjanje glikogena v mišicah ter predstavljajo osnovno hranilo za živčni sistem. Pomanjkanje ogljikovih hidratov lahko vodi celo v podhranjenost, čeprav človek zaužije dovolj beljakovin, ker le-te telo veliko počasneje in težje spreminja v ogljikove hidrate.
