Newgrange
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Newgrange je hodniški grob, ki je le del več kot 25 grobov. Nahaja se ob širokem zavoju reke Boyne. Newgrange je najodličnejši prazgodovinski spomenik na Irskem. Odlikujejo ga izredna gradnja, ter klesarije.
[uredi] Zgodovina
Uničeni in izropani grob so ponovno odkrili leta 1699 in waleški starinoslovec Edward Lhuyd (1660-1708) je bil eden prvih, ki so stopili vanj. Grob je zgrajen iz velikih kamnov, ter leži v hribu. V visoki zloženi kupoli na koncu hodnika je okoli sto kamnov tako uravnovešenih, da za povezavo niso potrebovali malte. Kot posebnost gradnje je, da sta v 5000 letih počila le dva kamna. Popolnost gradnje nam dokazuje, kako sijajni rokodelci so bili stavbeniki Newgrangea okoli 3500 let pr. n. št.
[uredi] Pomen klesarij
Grob je zelo zanimivo ukrašen z velikim številom klesarij z oblikami, ki jih, zanimivo, niso uporabljali skoraj v nobenem grobu na Irskem. Kamni so ukrašeni z različnimi oblikami klesarij, kot so: vibe, rombi, cikcaki, krogi. Zgodnji starinoslovci so zapisali, da je to nekako barbarsko oblikovanje (Thomas Molyneux). Potem so nekaj časa menili, da so to le ukraski. Zatem pa je ugledni raziskovalec tega področja ugotovil, da gre najverjetneje za zvezdna in vesoljska opazovanja. Trdil je tudi, da je bil Newgrange tudi najstarejša in najstarejša sončna ura na svetu. Pravi, da so bili naseljenci Newgrangea neolitski mojstri sončne ure. Znanstveno raziskovanje ni bilo glavni in edini cilj prebivaldev. Najverjetneje so hoteli vesoljske pojave povezati s svojim življenjem. Newgrange ni le zvezdna opazovalnica, ampak je tudi simbol življenske sile.
[uredi] Žarki zimskega sončnega obrata
Newgrange so zgradili tako, da bi ujeli silo, brez katere ni življenja - Sonce. Nad vhodom, ki ga zapira kamnita plošča je linica z nadstreškom, v katerega so vklesane dvojne vibe, ter rombi. Grob je obrnjen tako, da posije vzhajajoče Sonce ob zori zimskega sončnega obrata skozi linico, ter njegovi žarki prodirajo vse do konca hodnika. Tak primer se je zgodil, ko je šel 21. decembra 1969 prof. Michael O'Kelly na izkopavanje. Sonce je posvetilo skozi lino ob 9:54 in svetilo vse do 10:15.
