Najkrajša dokazna partija
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| SPG v 4,0 oziroma položaj po četrti potezi črnega; kako je šla partija? | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Najkrajša dokazna partija (ali tudi samo dokazna partija; angleški izraz: Shortest proof game; kratica SPG) je tip šahovskega problema, pri katerem mora reševalec najti potek partije od začetne pozicije do položaja na diagramu v natančnem številu potez.
Naloga na desni se glasi SPG v 4,0 potezah, kar pomeni, da je treba najti dokazno partijo v natančno štirih potezah (oziroma osmih polpotezah, štiri naredi beli, štiri črni), ki pripelje do položaja na diagramu. SPG v 3,5 potezah pa bi pomenil sedem polpotez! Korekten problem mora seveda imeti natanko eno rešitev, oziroma vrstni red potez mora biti natančno določen.
Primer na diagramu je Frolkinova verzija problema Ernesta Mortimerja (1991). Rešitev naloge je dokazna partija (glej Algebrski šahovski zapis): 1. Sf3 e5 2. Sxe5 Se7 3. Sxd7 Sec6 4. Sxb8 Sxb8. Paradoksalno v nalogi je, da je črni skakač b8 pravzaprav prišel s polja g8!
Tipične najkrajše dokazne partije imajo od treh pa do tridesetih potez, najdaljša pa celo oseminpetdeset potez.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
- The Retrograde Analysis Corner
- Natch - Program za reševanje dokaznih partij
