Lucijan Marija Škerjanc
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Lucijan Marija Škerjanc, slovenski skladatelj, pianist, dirigent, pedagog, muzikolog, glasbeni pisec, * 17. december 1900, Gradec, † 27. februar 1973, Ljubljana.
Škerjanc je bil osrednja slovenska glasbena osebnost v 20. stoletju. V Ljubljani je maturiral, glasbo pa je študiral v Pragi, na Dunaju (prof. Joseph Marx), v Parizu (Schola coantorum) in v Baslu (Felix Weingartner). Poučeval je na Akademiji za glasbo v Ljubljani in bil med letoma 1946 in 1947 njen dekan (tedaj je bil naziv rektor). Vzgojil je vrsto vidnih slovenskih skladateljev, predvsem pa je s svojim teoretskim delom bogatil tako slovensko kot jugoslovansko glasbeno srenjo. Prejel je štiri Prešernove nagrade (1947, 1948, 1850 in 1971). Od 6. decembra 1949 je bil redni član SAZU.
V skladateljev spomin Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana enkrat letno podeljuje t.i. Škerjančeve nagrade.
Vsebina |
[uredi] Teoretska dela
- Kompozicija
- Harmonija
- Kontrapunkt in fuga
- Instrumentacija
- Glasbeni slovarček
- Glasbeno oblikoslovje
- Kompozicijska tehnika Jakoba Petelina Gallusa
- Od Bacha do Šostakoviča, koncertni vodnik
- Anton Lajovic, biografija
- Jurij Mihevec, biografija
- Emil Adamič, biografija
- ...
[uredi] Glasbeni opus
[uredi] Simfonična glasba
- 5 simfonij (1933, 1940, 1941, 1943 (Simfonija št. 4 je za godalni orkester) in 1943).
- Gazele, za orkester; na predlogo F. Prešerna (1950)
- Simfonična žalna glasba (1942)
- Mala suita (1956)
- Problemi (1958)
- Klavirski koncert (1950)
- Fantazija za klavir in orkester (?)
- Violinski koncert (1944)
- Koncert za fagot in orkester (1952)
- Koncert za harfo in orkester (1955)
- Koncert za klarinet in orkester (1960)
- Koncert za rog in orkester (1962)
- Concertino za klarinet in orkester (1949)
- Koncertni allegro za violončelo in orkester (1947)
- Koncertna rapsodija za violino in orkester, tudi 4 ditirambične skladbe (1959)
- 4 uverture (Lirična (1925), Slavnostna (1933), Dramatična (1942) in Svečana (1926))
[uredi] Godalni orkester
- Suita v starem slogu; za godalni kvartet in godalni orkester (1928)
- Preludij za godalni orkester (1928)
- Simfonietta za godala (1958)
- 7 dvanajsttonskih fragmentov za godalni orkester (1959)
[uredi] Komorna glasba
- 5 godalnih kvartetov (1917, 1921, 1925, 1935 in 1945)
- Godalni kvintet (1950)
- Klavirski trio (1935)
- Trio za flavto, klarinet in fagot (1937)
- Pihalni kvintet (1925)
- Duo za 2 violini (1952)
- 5 liričnih melodij za violončelo in klavir (1954)
- Concertone za 4 violončela (1954)
- 7 etud za violončelo (1961)
- Intermezzo romantique, za violino in klavir
- 2 bagateli za violino in klavir
- 4 ditirambične skladbe (verzija za violino in klavir, 1960)
[uredi] Klavirska glasba
- Sonata (1956)
- 4 klavirske skladbe (1925)
- Pro memoria (1927)
- 24 diatoničnih preludijev (1936)
- 7 nokturnov (1937)
- 6 improvizacij (1942)
- 12 improvizacij brez teme (1944)
- 6 skladb za eno roko (1945)
- 12 preludijev (1954)
- 10 mladinskih skladb
[uredi] Scenska glasba
- Snežna kraljica, opera v 5-ih dejanjih, izgubljena (Andersen) (1913)
- Žlahtni meščan (Moliere) (1922)
- Šola za ženske (1945)
- Mnogo hrupa za nič (Shakespeare) (1947)
- Sganarelle ou le Cocu imaginare (Moliere) (1950)
- Versajski impromptu (Moliere) (1950)
- Cyrano de Bergerac (Rostand) (1952)
- Mařenka, balet
[uredi] Vokalna glasba
- Sonetni venec, kantata (F.Prešeren) (1949)
- De profundis,za glas in komorni orkester
- 55 samospevov
- zborovske skladbe
[uredi] Filmska glasba
[uredi] Glej tudi
- seznam slovenskih akademikov
- seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti
- seznam slovenskih skladateljev
- seznam slovenskih muzikologov
- seznam slovenskih dirigentov
- seznam slovenskih pianistov
- Slika slovenskih skladateljev (Saša Šantel)
- seznam prejemnikov Prešernove nagrade
Kategorije: Delne škrbine | Rojeni leta 1900 | Umrli leta 1973 | Slovenski pianisti | Slovenski skladatelji | Slovenski dirigenti | Slovenski muzikologi | Prešernovi nagrajenci | Slovenski akademiki | Člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti | Predavatelji na Akademiji za glasbo v Ljubljani | Dekani Akademije za glasbo v Ljubljani
