Logarska dolina
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Logarska dolina leži v Kamniško-Savinjskih Alpah in je poimensko deljena na spodnji del Log (mokri, ilovnati travnati svet), srednji del Plest (večidel gozdnati svet) ter zgornji del Kot (gozdnati in gruščnati svet). Posamezne domačije v dolini štejejo skupaj 35 prebivalcev. Dolina je bila leta 1987 zavarovana kot krajinski park, ki se razteza na 24 km².
Logarsko dolino obkrožajo vrhovi Strelovec (1763 m), Krofička (2083 m), Ojstrica (2350 m), Lučka baba (2244 m), Planjava (2394 m), Brana (2252 m), Turska gora (2251 m), Mrzla gora (2203 m). Zaključuje se v zatrepu pod krnico Okrešelj, kjer v višini 1280 vre na dan ledeno mrzla Savinja (3ºC) in brzi proti Slapu Rinka.
Čeprav pri Logarski dolini ne gre ravno za ozko dolino, saj je njena najmanjša širina približno 500 m, je pojav inverzije zaradi vpliva severnega anticiklona zelo pogost. Pri razporeditvi temperatur na pobočjih pride do veljave razlika med prisojno in osojno lego, kar se pozimi kaže v različnih snežnih in lednih razmerah.
Po dolini je speljana sprehajalna pešpot (2-3h), ki vodi mimo zanimivosti: izvira potoka Črna, lesene riže, bulastega jesena, oglarske bajte, itd.
Vsebina |
[uredi] Dostop
Dostop z avtomobilom je mogoč skozi vas Solčava, ob vstopu pa vas pričakuje mitnica, kjer prispevate vstopnino. Prometna dostopnost se je izboljšala odkar sta Avstrija in Slovenija odprli mednarodni mejni prehod Pavličevo sedlo. Od tam je z gornje strani najkrajši dostop do Matkovega kota, ki je zavarovan kot gozdni rezervat. Pod Pavličevim sedlom se odcepi Panoramska cesta, ki povezuje vasico Sv. Duh (slabo uro nad vasico je slavna Potočka zijalka) in samotno kmetijo v Podolševi.
[uredi] Solčavsko
Med krajinske posebnosti Alp spada tudi Solčavsko. S to skupno besedo povezujemo dolinski svet Solčave, Logarske doline, Matkovega in Robanovega kota ter gorske kmetije, celci, raztreseni visoko pod Olševo in Raduho, nad Matkovim in Robanovim kotom.
[uredi] Krajinski park Logarska dolina
Privlačnost Logarske doline odseva v prvobitnosti okolja ter v številnih naravnih zanimivostih, ki privabljajo ljubitelje narave. Svoj pečat so prostoru vtisnile tudi kmetije, ki so skozi stoletja ustvarjale kulturno krajino. Zaradi omenjenih vrednot, je bila Logarska dolina leta 1987 razglašena za krajinski park v času, ko so bile zaradi stihijskega razvoja turizma že močno ogrožene njene temeljne vrednote – ohranjanje izjemne kulturne krajine ter najpomembnejših naravnih in kulturnih.
Domačini so leta 1992 pridobili koncesijo za upravljanje s krajinskim prakom, uredili komunalo in turistično infrastrukturo. V zadnjem času tako poteka trajnostni razvoj naravnega parka, ki ga usmerjajo domačini, v sodelovanju z vsemi pristojnimi organizacijami za zavarovana območja. To je posebnost - tako v Sloveniji kakor tudi v tujini.
[uredi] Znamenitosti v parku
[uredi] Naravne znamenitosti
V sami Logarski dolini je preko 40 naravnih vrednot, od slapov, skalnih stolpov, votlin, spodmolov, do ledeniških balvanov, dreves izjemnih dimenzij, flore in favne.
- Naravni spomenik Izvir Črne je drugi izvir Savinje
- Logarjeva lipa ima obseg 485 cm in višino 25 m
- Okrešelj je ena najlepših krnic v Sloveniji
- Plesnikov brest ima obsegom 370 cm in višino 25 metrov
- Potočka zijalka je ena najpomembnejših arheoloških in paleontoloških jam v Sloveniji
- Rastovški slap
- Naravni spomenik Slap Palenk se zlasti po dežju spušča 78 m globoko v slapovih in slapiščih
- Naravni spomenik Slap Rinka pada v ozkem pramenu čez čez ledeniški prag 90 m globoko
[uredi] Kulturne znamenitosti
- Današnji Dom duhovnih vaj je bolj poznan kot dom sester Logar.
- Kapela Kristusa Kralja stoji pri vhodu v dolino, načrte sta izdelala Ivan Vurnik in Jože Plečnik
- Muzej o Potočki zijalki
- Olcarska (gozdarska) bajta
- Planšarija v Logarskem kotu
- Podbrežnikova kapela
[uredi] Živalstvo in rastlinstvo
V parku so rastišča redkega lepega čeveljca (Cypripedium calceolus), naše največje orhideje, uspevajo pa tudi nekatere endemične rastlinske vrste: julijska smiljka (Cerastum julicum), škrlatni luk (Allium kermesinum), kamniška ivanjščica (Leucanthemum lithopolitanicum).
Na širšem območju Logarske doline gnezdita dva para planinskih orlov (Aquila chrysaetos), dolina pa je tudi življenjski prostor sokola selca (Falco peregrinus).
[uredi] Nastanek doline
Krajinski park Logarska dolina je ena izmed najlepših ledeniških dolin v Evropi. Poteka med gorskimi grebeni, ki so se izoblikovali ob tektonskih prelomnicah. V času ledenih dob jo je prekrival ledenik, ki je s seboj odnašal ogromne mase proda in prsti. Led je segal do vhoda v dolino in do nadmorske višine 1200 m. S takšnim delovanjem je izdolbel dolino v današnji podobi. Značilni so skalni pragovi in nad njimi krnice, iz katerih se prelivajo potoki v slapovih proti bolj uravnanemu dolinskemu dnu. Dolina je danes že precej izgubila na svoji prvobitnosti zaradi množičnega obiska motoriziranih obiskovalcev.
[uredi] Slapovi
Stalni slapovi:
- Rinka
- Palenk
- Brložniški slapovi
- Rastočko slapišče
- Slapišče pod Icmanikovo pečjo
Nestalni slapovi (pomlad/jesen):
- Sušica
- Slapišče pod Klemenčo planinino
[uredi] Turistični objekti
- Dom sester Logar
- Dom Planincev
- Koča pod Slapom Rinka
- Koča Orlovo gnezdo
- Koča pri krmarju
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
[uredi] Viri
- Slovenija: Turistični vodnik, 1997
- Kamniške in Savinjske Alpe, Peter Ficko, 1993
- Naravni parki Slovenije, Borut Mencinger, ISBN 86-11-16747-3
- Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediščine, 1991
- Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Mozirje, 1987
