Linz

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Za druge pomene glej Linz (razločitev).

Grb Linza

Linz je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Zgornje Avstrije (nemško Oberösterreich) ob reki Donavi. Mesto šteje okoli 187.000 prebivalcev.

Mesto so ustanovili Rimljani, ki so ga imenovali Lentiaverjetno po keltskem imenu lentos za ovinek ali zavoj. Tako je od samega začetka mesto povezano z Donavo, ki tukaj dela zavoj.

Za varovanje prehoda reke, so sredi prvega stoletja postavili kastel in ga v drugem stoletju še povečali. Lentia je bila večkrat uničena v napadih germanskih plemen, vendar je preživela selitve narodov. Do l. 799, ko je prvič omenjea z nemškim imenom Linze ni znanega veliko. Med vladavino Karolingov je trg (od l.806) pobiral carino za celoten Traungau. Pod Babenberžani (l.1210) postane mesto in služi, kot mejna utrdba za ščit pred Bavarci. Mitnina, ki jo pobira mesto, je eden pomembnejših virov zaslužka avstrijskih vojvod.

Ugled mesta strmo narašča in Friderih lll. ga med letoma 1489 in 1493 postavi za središče Svetega rimskega cesarstva. V času reformacije je bil Linz do l. 1600 protestantski, takrat nastane deželna hiša v stilu renesanse. Pozneje je v njej bila nastanjena šola v kateri je med 1612 in 1626 učil Johanes Kepler. Po protireformaciji in trideset letni vijni se mesto barokizira.

Sredi 19.stol. se uvede plovba z parniki po Donavi in 1832 z konjsko železnico v Češke Budjevice prva železnica na kontinentu. V začetku tudi tramvaje vlečejo konji, ko le te zamenja elektrika Linz dobi adhezijsko železnico z največjim nagibom na svetu, ki je kot najstarejša ohranjena še danes

Blizu Linza v mestu Leonding sta pokopana Hitlerjeva starša. Hitler je hodil v šolo (»Fadingergymnasium«) v Linzu, vendar je ni končal in je odšel na šolo v Steyr.

Med 2. svetovno vojno je Linz postal veliko industrijsko področje s kemično in jeklarsko industrijo za nacistični vojaški stroj. Veliko tovarn so v Linz preselili iz na novo zasedene Češkoslovaške. Na Donavi, ki teče po najvzhodnejšem delu mesta in deli okrožje Urfahr od ostalih delov mesta, je bila po vojni razmejitvena črta med ameriškimi in sovjetskimi vojaškimi enotami.

Nedaleč od mesta je zloglasno nacistično koncentracijsko taborišče Mauthausen.

Linz je še dandanes industrijsko mesto. Glavni industrijski družbi sta velik koncern VOEST (znamenit po postopku LD (»Linz-Donauwitz«) za proizvodnjo jekla) in njegov kemični del »Chemie Linz«, oba v pristanišču blizu Donave. Na mesto samo ta industrija ne vpliva toliko. Mesto je prizorišče močnega glasbenega in umetniškega dogajanja, ki je v njem in v Zgornji Avstriji globoko zasidrano.

Glavna ulica »Landstrasse« vodi od trga »Blumauerplatz« do glavnega trga, kjer sredini stoji visok kužni steber »Pestsäule« (znan tudi kot »Dreifaltigketssäule«), ki spominja na umrle med epidemijo kuge.

Mozart je v Linzu leta 1783 napisal svojo Simfonijo št. 36 za izveden koncert v mestu. Delo je danes znano kot Simfonija mesta Linz. Prva različica Brucknerjeve Simfonije št. 1 v c-molu je znana kot različica Linz.

Ars Electronica Center (AEC) ob severnem bregu Donave (v okrožju Urfahr) prek predela Alt Stadt domuje en od redkih javnih 3D CAVE-ov v Evropi. Vsako leto se v tem središču zbirajo tehnološko usmerjeni umetniki na Festivalu Ars Electronica.

Leta 2003 so ob bregu Donave zgradili sodobno umetnostno galerijo »Lentos«. Stavbo lahko ponoči osvetlijo v različnih barvah.