Kremen
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Krémen, tudi kremenják in kremeníca, je trda, sedimentna kriptokristalinska silikatna kamnina steklastega videza. Navadno je temno sive, modre, črne, ali globoko rjave barve. V glavnem se pojavlja v grudah in gmotah v kredi in apnencu.
Kot pričajo kosi kremena v arheoloških najdiščih, imenovani sileksi, je bila ta vrsta roženca eden najbolj uporabljanih materialov za izdelavo kamnitega orodja med kameno dobo, saj se razkolje v tanke, ostre ploščice ali rezila (odvisno od oblike), ko ga udarjamo z drugim trdim predmetom - denimo s kamnom iz drugega materiala namesto kladiva. Do konca 18. stoletja je ostal nujni mineralni vir za netenje ognja; tudi v vžigalnikih smodnika za prvo strelno orožje - kremenjačo. Od 13. stoletja do danes ga na veliko uporabljajo za gradnjo kamnitih zidov, še posebej v Angliji.
V Evropi eden od najboljših kremenjakov za izdelavo orodij prihaja iz Belgije (Obourg, rudnik kremena v Spiennsu), obalni kredi Rokavskega preliva, pariškem bazenu, senonskih skladih na nemškem otoku Rügen in jurskih skladih okoli poljskega Krakova. Potrjeno je, da so kremen lomili že v paleolitiku, a je pridobivanje postalo pogostejše v neolitiku (Michelsberška kultura in kultura lijakastih čaš).
[uredi] Glej tudi
- kalcedon
- roženec
- obsidian
- tridimit
- kristobalit
- opal
- seznam mineralov
[uredi] Zunanje povezave
- Flintsource.net - evropska najdišča (v angleščini)
