Janko Kos
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Janko Kos, slovenski književni teoretik, zgodovinar in kritik, * 9. marec 1931, Ljubljana.
Janko Kos
Leta 1956 je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomiral iz primerjalne književnosti in leta 1969 doktoriral. Služboval je kot dramaturg v lutkovnem gledališču in gimnazijski profesor. Leta 1970 je dobil izredno, 1975 pa redno profesorsko mesto za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti. Od leta 1983 je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, v okviru katere je nekaj časa upravljal tudi Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Bil je sourednik številnih revij in knjižnih zbirk ter glavni urednik Literarnega leksikona.
Esejistični in kritični začetki njegovega pisanja o slovenski književnosti so prerasli v znanstveno obravnavo te tematike. Pomembno je prispeval k razlagi pesniškega dela in razvoja Franceta Prešerna. Raziskoval je tudi delo Ivana Cankarja, Valentina Vodnika in Matije Čopa ter sodobno književnost. V slovensko literarno teorijo je vpeljal novo sistematiko ter raziskoval osnove razdelitve literarne zgodovine na obdobja. Je avtor številnih srednješolskih učbenikov za književnost.
[uredi] Glej tudi
- seznam slovenskih akademikov
- seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti
- seznam slovenskih književnih kritikov
- seznam slovenskih književnih teoretikov
- seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev
