Hubblov zakon
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Hubblov zakon [háblov zákon] je kozmološka izjava, da je rdeči premik svetlobe iz oddaljenih galaksij sorazmerna z njihovo oddaljenostjo. Po skoraj desetletju opazovanj sta ga leta 1929 prva zapisala Edwin Powell Hubble in Milton Humason. To je bil za tedanje znanje o Vesolju velik šok, še posebej, ker je prva teorija fizikalne kozmologije, Einsteinova splošna teorija relativnosti iz leta 1916 predvidevala statično Vesolje.
Izmerjeni Dopplerjevi rdeči premiki kažejo na to, da se galaksije večinoma oddaljujejo ena od druge. Čim bolj je neka galaksija oddaljena od nas, tem večji je njen rdeči premik in tem večja hitrost oddaljevanja.
Po Hubblovem zakonu sta oddaljenost galaksije in njena hitrost oddaljevanja povezani z enačbo:
- v = H0d
Tu je H0 Hubblova konstanta. Obratna vrednost Hubblove konstante je Hubblov čas τH. Ker velike razdalje težko natančno določimo, je nenatančnost pri določanju H0 velika. Verjetno je nekje med 50 in 100 km/s. Vrednost H0 je pomembna iz več razlogov: iz njihovih rdečih premikov lahko ocenimo razdalje do najbolj oddaljenih galaksij; z njo lahko ocenimo starost Vesolja. Od njene vrednosti je odvisna tudi končna usoda Vesolja.
