Godala
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Godala so glasbeni instrumenti, s katerimi ustvarjamo zvok tako, da nanje godemo z lokom, ki napete strune spravlja v nihanje oziroma v vibracijo. Ker strune ustvarjajo zvok, spadajo godala v skupino kordofonih glasbenih instrumentov. Poleg igranja z lokom lahko na njih tudi brenkamo (izvajalska tehnika pizzicato), v skladbah 20. stoletja po njih tudi tolčemo z roko.
Skupino godal v tujih jezikih večkrat dvoumno tolmačijo, ker je ne imenujejo po načinu izvajanja (npr. angleško: strings, kar obsega vse strunske instrumente), neglede na to pa za isti izraz v orkesterski glasbi velja, da v to skupino ne prištevajo brenkal, klavirja, itd.
Vsebina |
[uredi] Vrste godal
[uredi] Predniki današnjih godalnih instrumentov
- nožna viola (viola da gamba) - predhodnica violončela in posledično, kontrabasa
- viola bastarda
- ljubezenska viola (viola d'amore ali english violet)
- violetta piccola
- violone
- ročna viola (viola da braccio) - predhodnica violine
- sopranska viola (diskantna viola)
- mala viola
- viola da spalla
[uredi] Ljudska godala
- gusle
- fidel
...
[uredi] Posebne vrste godal
- violinofon (Stroh-ova violina)
[uredi] Sestavni deli godal
[uredi] Resonančni trup (zunanji deli)
- pokrov - izbočena tanka smrekova deska z dvema odprtinama v obliki črke f (zvočnica)
- zvočnica (tudi f-zareza) - odprtina, ki omogoča prenos nihanja zraka iz trupa
- obod (tudi stranice) - tanke javorove deščice, ki so na stičnih mestih odebeljene
- dno - na nasprotni strani kot pokrov; sestavljeno iz ene ali dveh javorovih desk. Najtanjše je na robovih in najdebelejše na sredini.
- žile - so intarzijske plasti temnejšega lesa, ki potekajo ob kraju pokrova in dna
- gumb - nanj je z debelo struno pričvrščen strunek
- strunek - držalo za strune, ki od tod potekajo preko kobilice, ubiralke in velikega sedla do vijakov, kjer so (tudi na drugi strani) pričvrščene
- noga - kovinska palica, ki služi kot stojalo za violončelo (daljša) in kontrabas (kratka)
- kobilica (tudi mostiček, italijansko ponticello) - je javorova deščica z majhnimi zarezami, ki kot dvonožen nastavek stoji na resonančnem pokrovu, čezenj pa so speljane strune. Kobilica, ki je hkrati sedlo, prenaša tresljaje strun na resonančni pokrov. (glej tudi sul ponticello)
- ubiralka - tudi vrat godalnih instrumentov, narejena iz ebenovine; preko nje potekajo strune, ki jih glasbenik pritiska ob les (ubira strune) in s tem strune zvenijo v različnih tonskih višinah.
- opiralo - naslon za brado izvajalca pri violini ali violi
[uredi] Notranje opore trupa
(sestavljene so iz mehkega , največkrat smrekovega lesa):
- krclji - iz deščic napravljene notranje opore, s katerimi so podloženi ogli trupa.
- veliki krcelj - na mestu stika levega in desnega oboda pod vratom
- mali krcelj - na spodnjem koncu trupa, kjer je pri violončelu in kontrabasu noga, pri violini in violi pa gumb.
- vogalni krcelj - notranja podpora pri ostalih vogalih
- rebro - pod pokrov prilepljena tanka smrekova deščica, ki poteka od leve noge kobilice vzporedno z ubiralko
- duša - tenka okrogla paličica ob levi desni nogi kobilice, ki veže pokrov z dnom
[uredi] Glava (zgornji del trupa)
- polž - okrasni del glave, skrbnost njegove izdelave večinoma nakazuje na vrednost (pri starih instrumentih)
- vijačnica - na vsaki strani ima po dve izvrtani odprtini za vijake
- vijaki ali ključi - na katerih so navite strune; vedno narejeni so iz trdega lesa, pri velikih violončelih in kontrabasih pa so ojačani s posebnim zobatim mehanizmom, ki omogoča lažje napenjanje strun
[uredi] Godalni lok
Sestavni deli godalnega loka so:
- palica - rahlo upognjena, večinoma iz posebnega lesa, imenovanega pernambuk
- žima - dlaka konjskega repa, ki je na eni strani stisnjena v ost, na drugi pa v žabico, njena napetost pa je regulirana z vijakom
[uredi] Dodatna oprema godal
- dušilec ali sordino, v obliki trinožnega ebenovinastega ali kovinskega nastavka, ki lahko oprime kobilico. Dušilec pri godalih ima enak namen kot dušilci pri drugih instrumentih; dosežemo tišje in bolj odmaknjene tone, ker oviramo prosto nihanje strun in s tem zmanjšujemo nihajno amplitudo.
- kolofonija - smola, s katero premažemo žimo, da je trenje med njo in strunami večje; strune lahko na ta način spravimo v bolj enakomerno resonanco
[uredi] Najbolj znani izdelovalci godal
(Izdelovalci violin, viol, violončel, kontrabasov in godalnih lokov)
- Avstrija
- Jacob Stainer
- David Tecchler
- Leopold Widhalm
- Francija
- Gustave Bernadel
- Charles Collin-Mezin mlajši
- Charles Jean Baptiste Collin-Mezin
- Nicolas Lupot
- Etienne Vatelot
- Jean Baptiste Vuillaume z družino
- Italija
- Družina Amati
- Bergonzi
- Desiderio Quercetani
- Nicolò Gagliano
- Matteo Goffriller
- Giovanni Battista Guadagnini
- Družina Guarneri
- Stefano Scarampella
- Antonio Stradivari
- Domenico Montagnana
- Carlo Giuseppe Testore
- Madžarska
- Otto Erdesz
- Nemčija
- Družina Klotz
- Karl Hermann (Andreas Morelli)
- Švica
- Johannes Finkel (godalni loki)
- ZDA
- Scott Cao
- Brian Skarstad
