Formula 1
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Aktualna sezona: |
| Formula 1
Zgodovina Formule 1 |
|
Seznami: |
Formula 1 ali F1 je najvišji razred motošporta in poteka na posebnih dirkalnih stezah. Izjema je tradicionalna dirka za Veliko nagrado Monaka, kjer dirkajo na navadni cesti v središču mesta, neizpolnjevanju večine sodobnih varnostnih standardov navkljub. Sezona svetovnega prvenstva Formule 1, v katerem lahko sodelujejo le dirkači s Superlicenco, je sestavljena iz niza dirk za Veliko nagrado, katerih rezultati dajo vsakoletnega dirkaškega in konstruktorskega prvaka. Lastnosti dirkalnikov so natančno predpisane. Dirka traja dokler vodilni voznik ne prevozi v naprej določenega števila krogov, ostali dirkači nato le še zaključijo svoj tekoči krog, oziroma do preteka dveh ur časa od starta dirke. Zaradi izjemnega dogodka, na primer hude nesreče, ali slabih razmer na dirkališču, na primer hudega naliva, pa lahko komisarji dirke kadarkoli dirko tudi začasno prekinejo, nadaljuje se s ponovnim startom, ali tudi predčasno končajo. Kadarkoli pa lahko komisarji pošljejo dirkališče tudi Varnostni avto, ki upočasni dirkače ponavadi ob primeru hudih nesreč (da lahko zdravniška ekipa pomaga poškodovanim ali da lahko delavci počistijo progo, za pnevmatike, nevarnih karbonskih delcev) ali nenadnega dežja. Za nadzor nad pravilno izpeljavo dirke pa skrbi FIA.
Za opozarjanje dirkačev, delavci ob progi uporabljajo več vrst zastav:
| Zastava | Opis |
|---|---|
 |
Opozarja na nevarnost; dirkači morajo upočasniti, prehitevanje je prepovedano. |
 |
Opozorilo, da je zadaj hitrejši dirkač, ki ga je potrebno spustiti, saj gre za prehitevanje za enega ali več krogov. |
 |
Označuje konec nevarnosti. |
 |
Označuje prekinitev dirke. |
 |
Opozarja na spolzko stezo (na primer olje na stezi ali mokra steza) |
 |
Opozarja na počasno vozilo na stezi (na primer reševalno vozilo). |
 |
Označuje konec dirke. |
 |
Opozarja določenega dirkača (na njej je napisana številka tega dirkača),
da dirka nešportno in bo diskvalificiran če nadaljuje s takim početjem. |
 |
Označuje da mora določen dirkač (na njej je napisana njegova številka) v naslednjem krogu zapeljati v bokse. |
 |
Označuje da mora določen dirkač (na njej je napisana njegova številka) v naslednjem krogu zapeljati v bokse, zaradi nevarne tehnične težave. |
 |
Označuje da bo na dirkališče zapeljal varnostni avto. |
Točkovanje (od sezone 2003)
| 1. mesto | 2. mesto | 3. mesto | 4. mesto | 5. mesto | 6. mesto | 7. mesto | 8. mesto |
| 10 točk | 8 točk | 6 točk | 5 točk | 4 točke | 3 točke | 2 točki | 1 točka |
Dirke Formule 1 so tudi velik medijski dogodek, saj jih gleda ogromno gledalcev v več kot dvestotih državah po svetu in to je glavni razlog zakaj so številni sponzorji pripravljati financirati ta najdražji šport na svetu. Kljub temu pa se v zadnjih letih tudi Formula 1 sooča s finančnimi omejitvami in novejša pravila, kot na primer zamrznitev razvoja motorjev za več let, omejitve testiranja in en sam opremljevalec s pnevmatikami, skušajo narediti ta šport cenejši in s tem bi lahko več moštev konkuriralo za vrh.
V zgodnjih letih Formule 1 je bilo dirkanje zelo nevarno in zato se je pripetilo kar nekaj nesreč s smrtnim izidom, toda še posebej po zadnjih dveh (Ayrton Senna in Roland Ratzenberger ,oba na Veliki nagradi San Marina 1994),
ki sta se zgodili prvič po osmih letih in zelo nepričakovano, je FIA naredila zelo velik napredek tako na varnosti samih dirkalnikih, kot tudi dirkališč. Kot ena najnovejših in bolj očitnih je posebna opornica za vrat Hans (Head And Neck Support), ki je obvezna od sezone 2005.
Prvo svetovno prvenstvo Formule 1, takrat s sedmimi dirkami, je bilo prirejeno v sezoni 1950, prvi svetovni prvak pa je postal Italijan Nino Farina, prvi dvojni prvak pa njegov rojak Alberto Ascari z zmagama v prvenstvu 1952 in 1953. Konstruktorski naslov pa so prvič podelil v sezoni 1958, ko ga je osvojil Vanwall s Stirlingom Mossom in Tonyjem Brooksom. V sezoni 1966 je Jack Brabham osvojil naslov s svojim moštvom Brabham, kar je edinstven primer v zgodovini Formule 1.
Zadnjih nekaj let je bil najuspešnejši voznik Nemec Michael Schumacher, ki je v sezoni 2004 sedmič (največkrat do sedaj) osvojil svetovno prvenstvo. Tako je izboljšal rekord Argentinca Juana Manuela Fangia,
ki ga je držal skoraj petdeset let s petimi naslovi. Schumacher je tudi premagal rekordnih 51 zmag Alaina Prosta (ki je s štirimi naslovi tretji najuspešnejši dirkač v zgodovini) - dosegel jih je kar 91, ter šele v svoji zadnji sezoni rekordnih 65 najboljših štartnih položajev Brazilca Ayrtona Senne - dosegel jih je 68. Senna pa še zmeraj drži največ zmag na najprestižnejši dirki sezoni, Veliki nagradi Monaka s šestimi zmagami, s po zmago manj pa si drugo mesto najuspešnejših dirkačev v Monaku delita Schumacher in Graham Hill, ki sta s sinom Damonom tudi edina oče in sin oba z naslovoma prvaka Formule 1. V sezonah 2005 in 2006 pa je svoja prva naslova osvojil Španec Fernando Alonso in postal tako najmlajši svetovni prvak, kot tudi najmlajši dvojni svetovni prvak v zgodovini Formule 1. Alonso je tudi pomagal Renaultu do prvih dveh samostojnih konstruktorskih naslovov, namreč med sezonama 1992 in 1997 so v konstruktorskem prvenstvu zmagali dirkalniki z Renaultovimi motorji (s katerimi so dirkaške naslove osvojili Mansell, Prost, Schumacher, Hill in Villeneuve).
[uredi] Mednarodne TV postaje s pravicami prenosa
[uredi] Zunanje povezave
- v angleščini:
| Moštva in dirkači Formule 1 v sezoni 2007: | ||||||||||
| McLaren | Renault | Ferrari | Honda | BMW | Toyota | |||||
| 1 Alonso 2 Hamilton |
3 Fisichella 4 Kovalainen |
5 Massa 6 Räikkönen |
7 Button 8 Barrichello |
9 Heidfeld 10 Kubica |
11 R.Schumacher 12 Trulli |
|||||
| Red Bull | Williams | Toro Rosso | Spyker | Super Aguri | ||||||
| 14 Coulthard 15 Webber |
16 Rosberg 17 Wurz |
18 Liuzzi 19 Speed |
20 Albers 21 Sutil |
22 Sato 23 Davidson |
||||||
| Svetovno prvenstvo Formule 1 |
|---|
| 1950 • 1951 • 1952 • 1953 • 1954 • 1955 • 1956 • 1957 • 1958 • 1959 • • • 1960 • 1961 • 1962 • 1963 • 1964 • 1965 • 1966 • 1967 • 1968 • 1969 1970 • 1971 • 1972 • 1973 • 1974 • 1975 • 1976 • 1977 • 1978 • 1979 • • • 1980 • 1981 • 1982 • 1983 • 1984 • 1985 • 1986 • 1987 • 1988 • 1989 1990 • 1991 • 1992 • 1993 • 1994 • 1995 • 1996 • 1997 • 1998 • 1999 • • • 2000 • 2001 • 2002 • 2003 • 2004 • 2005 • 2006 • 2007 • 2008 • 2009 |
