Boris Paternu

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Boris Paternu, slovenski literarni zgodovinar in teoretik, * 5. junij 1926, Predgrad.

Boris Paternu

Vsebina

1 Življenjepis
2 Bibliografija (samostojne publikacije)
3 Dela o Borisu Paternuju
4 Glej tudi

[uredi] Življenjepis

Rodil se je 5. junija 1926 v Predgradu. Kot gimnazijec je deloval v NOB. Leta 1951 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike, leta 1960 pa tam tudi doktoriral. Na Filozofski fakulteti je predaval od leta 1961, od leta 1972 kot redni profesor za zgodovino slovenske književnosti. Leta 1979 je bil izvoljen za dopisnega, leta 1985 pa za rednega člana SAZU. S predavanji je gostoval na mnogih tujih univerzah, največkrat v Celovcu in Trstu. Opravljal je številne strokovno-organizacijske naloge, med drugim je od leta 1978 organiziral simpozije Obdobja v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Leta 1966 je postal sourednik Slavistične revije, od leta 1987 do leta 1991 je bil član glavnega uredniškega odbora Enciklopedije Slovenija, leta 1988 in 1995 urednik Obdobij, od leta 1990 do leta 1992 pa član uredniškega odbora nove izdaje Brižinskih spomenikov. Leta 1981 je dobil Kidričevo nagrado. Upokojil se je leta 1994, istega leta je bil imenovan za zaslužnega profesorja Filozofske fakultete, leta 1996 pa za ambasadorja RS v znanosti. Najprej se je ukvarjal s pripovedništvom 19. stoletja in začetki literarne kritike. Vodil je skupinsko raziskavo povojne literature (Slovenska književnost 1945−1965), v njenem sklopu je z generacijskega vidika obdelal liriko. V razpravah je obravnaval smeri in sloge slovenske književnosti od reformacije do sodobnosti. Podrobno se je ukvarjal s Prešernom in ga obdelal v monografiji. Vodil je raziskavo o pesništvu upora iz obdobja 1941−1945 in uredil antološko izdajo (Slovensko pesništvo upora I. Partizanske, 1987). Literarno zgodovino je prenavljal s postopki imanentne interpretacije ter pozneje sprejemal pobude modernih teoretičnih in metodoloških smeri. Tematsko in jezikovno-stilno obravnavo literarnih del in avtorskih opusov je združeval s strukturnimi in recepcijskimi vidiki v integralno interpretacijo. V literarni zgodovini je raziskoval časovne oziroma obdobne sloge. Prizadeval si je pojasniti evolucijsko dinamiko slovenske literature, zlasti poezije, in v njej odkriti značilne tipološke poteze. Ob tem je teoretično in metadološko utemeljeval svoje poglede in dognanja. Uredil je antologijo slovenske poezije v makedonščini Slovenečka poezija (leta 1972) in dvojezično antologijo Na zeleni strehi vetra − Auf dem grünen Dach des Windes (leta 1980).

[uredi] Bibliografija (samostojne publikacije)

Slovensko pesništvo upora (1941−1945) (1987)
Sodobni slovenski jezik, književnost in kultura (1988)
Janko Kersnik: Kmetske slike (1989)
Obdobja in slogi v slovenski književnosti (1989)
Modeli slovenske literarne kritike (1989)
Brižinski spomeniki (1992)
Brižinski spomeniki. 2. pregledana izdaja (1993)
Razpotja slovenske proze (1993)
France Prešeren. Ein slowenischer Dichter 1800−1849 (1994)
France Prešeren 1800−1849 (1994)
Brižinski spomeniki. Govorna rekonstrukcija izvirnika in interpretacija v sodobni slovenščini (1994)
Prešernova zdravljica. Videoposnetek (1995)
Pesmi od tam, kjer se je smrt utrudila do smrti. Slovenske zaporniške in taborniške pesmi iz vojnih let 1941−1945 (1995)
Slovensko pesništvo upora 1941−1945. Partizanske (1995)
La foire à l’homme (1996)
Edvard Kocbek: Aschenglut. Gedichte (1996)

[uredi] Dela o Borisu Paternuju

Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Knj. 34-46. Ljubljana : SAZU.
Munda, Jože: Bibliografija Borisa Paternuja : ob šestdesetletnici. Slavistična revija 34, št. 3 (1986).
Zbornik Filozofske fakultete v Ljubljani : 1919-1989. Ljubljana : Filozofska fakulteta, 1989.
Kdo je kdo za Slovence. Ljubljana : FAGO, 1991 in 1993.
Enciklopedija Slovenije. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1994.
Menaše, Luc: Svetovni biografski leksikon. Ljubljana : Mihelač, 1994.
Univerza v Ljubljani : biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev. Ljubljana : Univerza, 1995.