Bitka pri Megidu
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Bitka pri Megidu je bila bitka med egiptovskim faraonom Tutmozisem III. in kadeškim knezom Hiskosom pred mestom Megido v Palestini. Večina zgodovinarjev uvršča bitko v leto 1468 pr. n. št..
Bitka pri Megidu je dosedaj prva opisana bitka v vojni zgodovini človeštva.
[uredi] Potek
Tutmozis III. je s 10.000 vojščaki prodiral skozi Palestino proti Siriji; uporabil je glavno cesto, ki je vodila iz Egipta proti Evfratu.
Njegovi izvidniki so ga obvestili, da je Hiskos razmestil svojo vojsko pred mestom Tanah, kjer ga pričakuje. Ker je Hiskos izbral teren, ki je bil dober za obrambo, se je Tutmozis odločil, da bo spremenil smer, zapustil cesto in obšel Hiskosa, tako da bo šel čez manjše gorovje zahodno od ceste in Tanaha ter južno od Megida. Njegovi vojaški poveljniki so izrazili pomisleke, saj bi bila vojska razpotegnjena, izgubila bi bojni razpored in bila tako bolj ogrožena. Tutmozis je vseeno sklenil prodreti; njegova vojska je zapustila vadi Arah in prečkala gorski prelaz Aruna in se utrdila čez noč pri reki Kison. Hiskos je tako moral premakniti svojo vojsko, ki je bila manjša od faraonove in jo je razvrstil pred Megido.
Njegova boka sta bila nameščena na manjših vzpetinah, medtem ko je bila glavnina razporejena v vmesni ravnini (po ravnini je tekla Kison). Tutmozis je delo prečkal vmesno reko in napadel. Njegovo levo krilo je zavzelo sovražnikovo desno vzpetino in od tam napadlo v bok Hiskosove glavnine; Hiskosova vojska se je umaknila v utrjeno Megido, toda Egipčani jim niso sledili.
Kot vojni plen so dobili 924 bojnih vozov in 200 oklepov.
