Beka
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
-
Za druge pomene glej Beka (razločitev).
Beka (tudi Beqaa, Beqā, arabsko البقاع (al Bekāh)) je dolina v vzhodnem delu Libanona. Pravzaprav je to planota nadmorske višine med 750 in 1150 m, ki jo na zahodu obdaja gorovje Libanon, na vzhodu pa Antilibanon. Dolina je vzporedna obema gorskima verigama, torej usmerjena v smeri severovzhod - jugozahod. Dolga je okoli 125 km, na severnem koncu je široka približno 20 km in se postopoma oži do 4 km na južnem koncu. Skoznjo tečejo tri reke: Litani, Asi (Orontes) in Jordan. Geološko je to del tektonske prelomnice, ki se nadaljuje čez dolino Jordana, Mrtvo morje, Akabski zaliv in naprej v Afriko.
Letna temperatura niha med -10°C in 35°C, zlasti pozimi pade precej dežja in snega. Zaradi rodovitne prsti ji pravijo tudi žitnica Libanona. Poleg žita pridelujejo tudi vinsko trto (tam pridelujejo najbolj znane libanonske sorte vina), krompir, paradižnik in ilegalno še kanabis (iz katerega izdelujejo Red Leb). Zaradi naštetega dolina slovi tudi po kulinariki.
Dolina je vseskozi v zgodovini imela velik pomen zaradi prečkanja pomembnih poti med Fenicijo in Sirijo. Grki in Rimljani so ji pravili Votla Sirija. Izmed številnih arheoloških najdišč je najbolj znan Baalbek. Ostala pomembnejša naselja so Andžar, Hermel in Zahlé, v bližini katerga se nahaja najstarejša libanonska vinska klet Ksara.
Beka je tudi ena od libanonskih administrativnih enot (guvernorat), ki poleg istoimenske doline vsebuje še libanonski del gorovja Antilibanon. Njegova površina meri 4.429 km2 in šteje 750.000 prebivalcev.
