Begunjščica
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Begunjščica je razpotegnjena grebenska gora v Karavankah. Razteza se od Smokuške planine na zahodu do Sv. Ane na Ljubelju, na vzhodu. Sam greben ima več vrhov. Najvišji je srednji Veliki vrh (2060 m), zahodni Srednji vrh je nekoliko nižji, najnižja pa je vzhodna Begunjska Vrtača (1997 m). Južna pobočja se dvigajo nad dolino Drage severno od Begunj. Severno ostenje pada na Zelenico in je na več krajih prekinjeno z melišči in žlebovi.
Zaradi lahkega dostopa je Begunjščica obiskana skozi vse leto. Poleg tega so pozimi in spomladi ob ugodnih snežnih razmerah njena melišča pripraven teren za turno smuko.
Vsebina |
[uredi] Izhodišča
- Begunje na Gorenjskem (Radovljica)
- Ljubelj (Tržič)
- Podljubelj (Tržič)
- dolina Završnice (Žirovnica)
[uredi] Vzponi na vrh
- 4½h: iz Begunj (616 m), čez Preval in Begunjsko Vrtačo
- 3½-4h: iz Podljubelja, čez Preval in Begunjsko Vrtačo
- 2½h: od Planinskega doma na Zelenici (1536 m), po transverzali
- 1h: od Roblekovega doma na Begunjščici (1657 m), po transverzali
[uredi] Razgled
Zaradi ugodne lege je zelo širok razgled z vrha Begunjščice. Na zahodu se razprostirajo spodnje bohinjske gore, Triglavsko pogorje, Martuljkova skupina s Škrlatico, sledi Stol, Vrtača, Košuta na severu, na vzhodu Kamniško-Savinjske Alpe s Storžičem, na jugu pa obsežna Ljubljanska kotlina.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
- Begunjščica na Hribi.net
- summitpost.com Begunjščica
Ta članek o geografiji Slovenije je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
