Avokado
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Avokado | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Avokado na drevesu
|
||||||||||||||
| Znanstvena razvrstitev | ||||||||||||||
|
||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
| Persea americana Mill. |
Avokado (znanstveno ime Persea americana) je drevo in sadež tega drevesa, ki spada v družino lovorovk (Lauraceae). Izhaja iz Srednje Amerike in Mehike. Vzgajali so ga že Azteki, danes pa ga kultivirajo v Južni Afriki, Izraelu, Kaliforniji, južni Španiji ...
Vsebina |
[uredi] Etimologija in zgodovina
Ime sadeža izhaja iz besede ahuatl, ki v aztežkem jeziku nahuatl pomeni tudi modo. Španci so to besedo prevzeli kot aguacate oziroma avocado. Španci so sadež prvič omenili v knjigi leta 1519.
[uredi] Opis
Drevesa zrastejo do 20 m. Listi so vedno zeleni in dolgi 12-25 cm. Avokadovec je vednozeleno in hitro rastoče drevo, ki uspeva na toplih in sorazmerno suhih področjih. Drevo obrodi sadeže po okoli desetih letih. Sadež je bogat z nenasičenimi maščobnimi kislinami. Določene sorte se uporabljajo tudi v medicinske namene.
Sadež je hruškast ali okrogel. Zunanja lupina je srednje do temno zelena, odvisno od sorte. V notranjosti se nahaja jedrce, ki je veliko približno kot žogica za golf. Oplodje je zelenorumeno in na zraku oksidira ter potemni. Oksidacijo lahko preprečimo s pokapanjem s citronsko kislino.
Naprodaj so običajno še trdi sadeži, ki pa nadalje zorijo. Za uživanje so primerni, ko se lupina zaradi blagega pritiska s prstom nekoliko poda.
Sadeži nikoli ne dozorijo na drevesu, temveč padejo na tla, ko so še nezreli in nato hitro zorijo. V nasadih sadeže zato oberejo takoj, ko dosežejo ustrezno velikost.
[uredi] Energijska vrednost
100 gramov avokada vsebuje:
| Energija: | 921 kJ |
| Vlaknine: | 6,3 g |
| Ogljikovi hidrati: | 0,4 g |
| Maščobe: | 23,5 g |
| Beljakovine: | 1,9 g |
| Voda: | 66 % |
[uredi] Zunanje povezave
