Avari
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
-
Za druge pomene glej Avari (razločitev).
Avári ali Obri so bili nomadsko-konjeniško turško ljudstvo, katerega prvotna domovina je Srednja Azija.
S pojmom Avari označujemo tudi polietnično, nadregionalno, politično skupnost večih ljudstev, v kateri so bili poleg vodilnih Avarov še Gepidi (po letu 567), Bolgari, Kutriguri in Slovani.
[uredi] Zgodovina
V evropskem prostoru so Avari prvič omenjeni leta 567, ko skupaj z Langobardi napadejo in si podredijo Gepide. S tem jim je omogočeno naseljevanje Panonske kotline, ki se konča z osvojitvijo Sirmiuma leta 582.
Z nastankom Samove plemenske zveze in začetkom slovanskega upora, ki je trajal od 623 do 658 ter neuspelim obleganjem Carigrada leta 626 se je začel konec avarskega kaganata. Zaradi notranjih sporov in uporov podložnih ljudstev so sčasoma izgubljali ozemlja, dokler niso izginili iz zgodovinskega spomina.
[uredi] Hierarhija
Na vrhu države je bil kagan, vladar, ki je združeval različna plemena pod avarsko oblastjo. To je lahko storil le z močno osebno vojsko, s katero je ohranjal oblast in nadzor nad državo. Bajan je bil avarski plemič, zemljiški gospod, ki je nadzoroval določeno ozemlje v kaganatu.
[uredi] Glej tudi
Ta članek o sociološki temi je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
