Antonim
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Antoními, oziroma prótipoménke (grško anti - proti + onoma - ime) so v slovnici pari besed z nasprotnim pomenom, kot na primer vroč in mrzel, debel in suh, spodaj in zgoraj, bel ali črn, dinamika in statika. Besede imajo lahko glede na pomen različne antonime. Dolg in visok sta antonima od nizek in obratno kratek in nizek od visok.
Antonimi so dveh vrst:
- stopnjevalni antonimi so pari, ki izražajo prostorska razmerja. Na primer zgoraj in spodaj.
- dopolnjujoči (komplementarni) antonimi so pari, ki izražajo bodisi/ali razmerje. Na primer mrtev ali živ.
Čeprav so besedo antonim vpeljali jezikoslovci v 19. stoletju, so te povezave osnovni del jezika v nasprotju s sinonimi, ki so nastali skozi zgodovinski razvoj in pridobivali drobne različnosti, ali homonimi, ki so večinoma etimološki primeri ali naključja. Antonim antonimu sta po definiciji oba, sinonim in homonim.
[uredi] Glej tudi
- enakozvočnica (enakoizraznica (homonim))
- sopomenka (soznačnica, sinonim, soznačica)
- protislovje (antinomija)
- hiponim
[uredi] Zunanje povezave
