Alija Izetbegović
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Rojen 8. avgusta 1925. leta v Bosanskom Šamcu, bosanskem mestu v sklopu takratne Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. V prvi polovici 19. stoletja, so bili njegovi predniki pregnani iz Beograda(odvzeli so jim zemljo, pregnali so jih na podlagi zakona, ki preprečuje življenje Muslimanov, Židov in Romov v Beogradu), preselili so se v Bosanski Šamac kjer je Alija Izetbegović končal moško realko.
Bil je tudi zelo pomemben književnik, ki je govoril kar nekaj jezikov (npr. Angleščino, Nemščino, Francoščino,…). Njegova najpomembnejša dela so :
• Islam med vzhodom in zahodom • Islamska deklaracija • Moj beg v prostost (napisana leta 1999) • Spomini (avtobiografija napisana leta 2000)
Je prejemnik številnih nagrad med drugimi tudi nagrado Centra za demokracijo iz Washingtona, naslov častnega doktorja prava za zaščito ljudi in boj za mir s strani Carigrajske univerze. V svoji mladosti se je boril za pravice muslimanov na svojo vero. S svojimi 16 leti se je pridružil organizaciji Mladi Muslimani v Sarajevu. Zaradi svojega anti-komunističnega delovanja je bil kar dvakrat zaprt. Prvič je bil zaprt 1946.leta(3 leta zaporne kazni) zaradi delovanja v islamskem časopisu Mudžahid, ki je pisal o islamu in Muslimanih v Jugoslaviji, drugič pa 1983. leta v režiranem procesu(6 let zaporne kazni). Po odsluženih 5. letih in 8. mesecih je bil leta 1988 leta izpuščen iz zapora. Med tem časom so izšli njegovi spisi Bilješke iz zatvora:1983-1988 ki so analiza najmočnejših ideologij 20. stoletja, med njimi tudi komunizem, fašizem, kapitalizem in njihov odnos do islama. Častni predsednik Bosne in Hercegovine je preminil 19. oktobra 2003 leta v svojem 78 letu starosti. Njegov pogreb (dženazo) je spremljalo 150.000 ljudi (ne samo muslimanov tudi pravoslavcev,katolikov itd.)Richard Holbrooke je na njegovem pogrebu (dženazi) rekel : Če nebi bilo Alije Izetbegovića danes nebi bilo Bosne in Hercegovine! kar potrjuje mišljenje večine svetovnih politikov o tem velikem vodji. Pokopan je na šehidskem pokopališču (mezarju) Kovaći in sicer na svojo željo da bi bil pokopan ob hrabrih borcih za Bosno in Hercegovino, kakršen je bil tudi sam, hraber politični steber svojega naroda.
