Žled
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Žled je zaledenela oblika padavin na tleh - to je enolična prevleka ledu, ki se lepi na predmete in na zemeljsko površino.
Žled je vremenski pojav, ki pozimi povzroči največ škode v gozdovih in na električni napeljavi. Pojavi se tedaj, kadar se pri tleh zadržuje zelo hladen zrak, v višinah pa veter prižene topel zrak. Če so v njem padavinski oblaki nimbostratusi, iz teh oblakov pada dež, ko pa dež prileti iz toplega zraka v hladen zrak nad nižinami, se tam hitro ohladi. Drobne kapljice se ohladijo na temperaturo pod 0ºC. Ko priletijo na zmrznjena tla ali na hladne predmete, tam hipoma zmrznejo. Led oblije veje, debla, telefonske in električne žice ter drogove. Teža ledu je tolikšna, da se lomijo veje in debla, zvijajo se železni stebri, žice pa se trgajo.
Žled je najpogostejši v hribih dinarskega gorstva in ne seže do vrhov gora: najbolj izrazit je v pasu višin od 400 do 1000 metrov.
[uredi] Viri
- Vreme in podnebje, Janko Pučnik
- Vremenski vodnik, Ross Reynolds
| Padavine |
|---|
| Babje pšeno | Dež | Ivje | Ledene iglice | Poledica | Pršenje | Rosa | Slana | Sneg | Sodra | Sosnežica | Virga | Toča | Zrnat sneg | Žled |
| Meteorologija - Vreme |
