Štanjel

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Štanjel

Zemljevid:	Štanjel
Nadmorska višina:	363 m
Vrsta:	[[{{{vrsta}}}]]
Ustanovitev:	{{{ustanovitev}}}
Ustanovitelj(i):	{{{ustanovitelji}}}
Prva omemba:	{{{omemba}}}
Trške pravice:	{{{trg}}}
Zgodovinsko ime:	{{{zgodovinsko ime}}}
Mestne pravice:	{{{mesto}}} 340
Pošta:	6222 Štanjel
Krajevna skupnost:	[[{{{krajevna skupnost}}}\|KS {{{krajevna skupnost}}}]]
Občina:	Komen
Pokrajina:	Primorska
Stat. regija:	Goriška regija
Vir: SURS, popis prebivalstva 2002.

Štanjel je slikovito kraško naselje v občini Komen. Je terasasto razporejeno proti vrhu 363 m visokega griča Turn. Značilnost naselja so ozke ulice s kamnitimi hišami, ki vsebujejo raznolike kamnoseške izdelke.

[uredi] Zgodovina

Zaradi prometno-geografske in strateške lege je bil Štanjel pomemben že od mlajše železne dobe dalje. Naselje je največji razcvet doživelo v romanski dobi, ko se je širilo po gozdiču proti vrhu Turna navzgor. V 11-12. stoletju je bil grič nanovo utrjen - še danes so vidni ostanki stolpa na vrhu Turna.

Veliko je gotskih sestavin, ki dokazujejo, da je naselje že takrat doseglo današnji obseg. Najstarejši ostanki gradu segajo v srednji vek, dokončno podobo pa so mu dali grofje Cobenzli ob koncu 17. stoletja. Zaradi nevarnosti turških vpadov so Štanjel konec 15. stoletja zavarovali z obzidjem.

Iz knjige Lep dan kliče (Željko Kozinc, 1999):

Ko je nemški poveljnik tik pred koncem vojne hotel grad Štanjel porušiti, ga je Fabiani rotil, naj tega ne stori; skliceval se je na to, da je bil Adolf Hitler leta 1913 v službi v njegovem dunajskem arhitekturnem ateljeju. Pri tem je oficirju zamolčal, da je Adolfa po šestih mesecih napodil zaradi lenobe in nenadarjenosti. Oficir je telefoniral v Berlin in iz firerjeve pisarne dobil odgovor, naj staremu gnjavežu ustreže. Štanjel je bil rešen, a ne za dolgo. Zgorel je, ko so Nemce napadli partizani. Obnovitvena dela trajajo že desetletja. Pri obnovi pomaga evropski program Phare.

[uredi] Znamenitosti

Grad Štanjel
Ledenica ali Gledanica – najvišja točka na vrhu hriba Turn, kjer so ostanki rimskega obrambnega stolpa
Galerija Lojzeta Spacala (v Gradu)
Poznogotska cerkev sv. Danijela z značilnim limonastim zvonikom iz leta 1609
Stolp na vratih ali Kobdiljski stolp z galerijo (drugi vhodni stolp v Štanjel)
Kraška hiša je domnevno najstarejša stavba, t.i. "romanska" hiša, ki odraža arhitekturne značilnosti prvotnih kraških hiš, grajenih v času romanike in gotike. V pritličju je gospodarski del, v prvem nadstropju pa spalni in kuhinjski del. Na hiši so še ohranjeni kamniti žlebovi po katerih je pritekala deževnica v bližnji vaški vodnjak. V njej je etnološka razstava.
Ferrarijev vrt je park, ki ga je Maks Fabiani uredil za dr.Enrica Ferrarija in je kot najpomembnejša parkovna ureditev iz časa med obema vojnama uvrščen med spomenike državnega pomena in ima danes status krajinskega parka.
Fabianiejva pot, krožna pešpot med Štanjelom in Kobdiljem.
Avstro-ogrsko vojaško pokopališče v spodnjem delu vasi.